Appeal allowed; court cannot rule on territorial jurisdiction after prior merits decision and remittal.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Ker je sodišče že opravilo predhodni preizkus tožbe, se ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom se je Okrajno sodišče v Črnomlju izreklo za krajevno nepristojno za sojenje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Pritožuje se tožeča stranka zaradi napačne uporabe 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi če je pravilno stališče, da je na podlagi 61. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s petim odstavkom 5. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 (Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah: v nadaljevanju Uredba Bruselj I.) podana izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, se sodišče ne more več izreči za krajevno nepristojno, ker to lahko stori le ob predhodnem preizkusu tožbe. Z razveljavitvijo prve sodbe in vrnitvijo v novo odločanje zadeva ni bila postavljena v takšno pravno stanje, da bi se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Predlaga, da višje sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne, da bo meritorno odločilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo potem, ko je enkrat že meritorno odločilo o zadevi, višje sodišče pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, v katerem je tožeča stranka na poziv sodišča navedla naslov in firmo tožene stranke, kot je vpisana v sodnem registru. Pravilno je stališče pritožbe, da zadeva s tem ni ponovno prišla v fazo, ko bi se sodišče lahko izreklo za krajevno nepristojno. Skladno z določili 22. člena ZPP se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, po uradni dolžnosti pa le ob predhodnem preizkusu tožbe, če je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Predhoden preizkus tožbe se konča, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu.(1) V obravnavani zadevi pa je sodišče izvedlo že več narokov in enkrat že odločilo. Torej se po uradni dolžnosti glede na drugi odstavek 22. člena ne more več izreči za krajevno nepristojno za odločanje. Ugovora tožene stranke, da sodišče v Črnomlju ni krajevno pristojno za odločanje, pa ni.

5. Sicer pa so v 5. členu Uredbe Bruselj I. določene posebne izbirne pristojnosti, ne pa izključna krajevna pristojnost. In ker gre za izjeme, jih je treba razlagati restriktivno(2). Tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo s protipravnim ravnanjem povzročila pri zavarovancu tožene stranke zaposlena policista. Temelj tožbenega zahtevka je torej civilni delikt. Tožena stranka priznava pasivno legitimacijo (gl. točko 2.1. odgovora na tožbo) iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca policistov, ki naj bi tožniku povzročila škodo. Pristojnosti v zvezi z zavarovanjem ureja oddelek 3 Uredbe Bruselj I. Tudi v teh primerih gre za izbirno pristojnost, ne za izključno krajevno pristojnost. Izključne pristojnosti so urejene v 22. členu Uredbe Bruselj I. Preizkus pristojnosti in dopustnosti tožbe pa je urejen v oddelku 8 Uredbe Bruselj I., to je 25. in 26. členu. Tudi ti dve določili ne dajeta podlage sodišču prve stopnje za to, da se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno. Ne gre za izključno pristojnost po 22. členu Uredbe Bruselj I., zato ni mogoče uporabiti 25. člena. Ker se je tožena stranka spustila v obravnavanje, se sodišče po uradni dolžnosti ni moglo izreči za nepristojno niti po 26. členu Uredbe Bruselj 1.

6. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 22. člena ZPP in je to vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Za odločanje v tej zadevi je torej pristojno Okrajno sodišče v Črnomlju.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Gl. komentar dr. L. Udeta k 22. členu v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, izdala Založba Uradni list RS, GV Založba, leta 2005, stran 169.

(2) Dr. Aleš Galič, Odmevni primeri pred sodiščem ES glede bruseljske konvencije oziroma uredbe, Pravna praksa – 2009, št. 11, stran 33; dr. Luigi Varanelli, Pristojnost nacionalnih sodišč v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba št. 44/2001), Podjetje in delo – 2005, št. 3, stran 584.