Appeal allowed; appellate court held that for sole traders, the causal criterion regarding the content of the dispute must be considered alongside the personal criterion to determine jurisdiction. The court found the lower court erred by relying solely on the personal criterion. The case was remanded to the first-instance court for further proceedings.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je tožeča stranka gospodarska družba, tožena pa samostojni podjetnik. Ocenilo je, da gre za gospodarski spor in s tem povezano pristojnost okrožnega sodišča.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da ostane pristojnost pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožila fizično osebo. Dodatni s.p. je napaka. Sporna zadeva ne sodi med gospodarska dejanja strank. Tožnica je kmetijska družba, toženec gostinec. Nihče od njiju nima dejavnosti dajanja ali uporabe nepremičnin v najem. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP zakon po personalnem kriteriju šteje kot gospodarske spore tiste spore, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Za samostojne podjetnike pa velja, da gre za gospodarski spor le v tistih primerih, ko gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in za spore iz pravnih razmerij, nastalih med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. To pomeni, da pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov (2. točka prvega odstavka 481. člena ZPP).

5. Sodišče mora po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe preveriti, ali in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so mu znana (17. člen ZPP). V prvi fazi sicer ne izvaja dokazov za ugotavljanje dejstev, od katerih je odvisna njegova pristojnost. Lahko pa, če tožba ni povsem jasna, kot v obravnavanem primeru (ko je bil v navedbi strank pri toženi naveden dodatek: „s.p.“, pri vsebini tožbi pa navedeno, da gre za spor iz naslova plačevanja uporabnine za bivanje toženca v stanovanju, ki ga po tožbenih navedbah zaseda brez pravnega naslova) zahteva od tožeče stranke, da tožbo dopolni z navedbami dejstev, od katerih je odvisna presoja pristojnosti sodišča (po drugem odstavku 108. člena ZPP). Sodišče pozivnega postopka ni opravilo. Vsebinska presoja tožbenih navedb pa nakazuje, da je izpodbijani sklep sprejet ob napačni uporabi 481. člena ZPP.

6. Izpodbijana odločitev je oprta zgolj na personalno načelo. Prezrta je vsebina tožbenih navedb, iz katerih izhaja, da sporno razmerje ni v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti tožene stranke kot samostojnega podjetnika. To pa pomeni, da zakonski pogoji za opredelitev gospodarskega spora po 2. točki 481. člena ZPP in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP niso podani. Ker vrednost spora tudi ne presega 20.000,00 EUR, je za sojenje pristojno okrajno sodišče (prvi odstavek 30. člena ZPP).

7. Pritožbi je bilo treba torej ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).