Appeal dismissed; prior final ruling on fee waiver mandates rejection of new fee waiver request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the applicant's request for a court fee waiver. The applicant argued financial hardship but failed to submit a written asset statement, leading the lower court to reject the application as incomplete. The court ruled that because a final decision on the fee waiver had already been made, the current request must be rejected, and the appeal was procedurally invalid due to lack of specific grounds.
Legislator headnote
AI generatedZPP 105.a odst. 3; ZPP 350 odst. 3: If a request for exemption from court fees has already been finally decided, the court must reject such a request; an appeal without specific grounds is subject to a formal review which confirms the lower court's correct application of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V primeru, da je o predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, mora sodišče tako vlogo zavreči.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, vloženega dne 19. 11. 2014 zavrglo (točka I izreka sklepa). Pritožbo toženke z dne 9. 1. 2014 zoper sodbo opr. št. II P 1220/2012 z dne 19. 11. 2013 pa je štelo za umaknjeno (točka II izreka sklepa).
2. Zoper sklep se je pritožila toženka. V laični pritožbi najprej navaja oziroma opisuje socialno stisko, v kateri se je znašla. V posledici finančne stiske in zdravstvenih težav, ni bila zmožna plačila sodne takse. Predlogu za oprostitev plačila sodne takse res ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, je pa na sodišču povedala kakšno je njeno premoženjsko stanje. Če bi sodišče podvomilo v resničnost teh navedb, bi jih lahko vsak trenutek preverilo po uradni dolžnosti. O tem bi lahko zaslišalo tudi nasprotno stranko. Sodišče je vlogo kot nepopolno zavrglo in zato šteje, da ne more biti umaknjena. Poudarja, da nima dovolj plačilnih sredstev in predlaga, da sodišče vse kar je navedla primerno upošteva.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ker pritožba ne vsebuje nobenih konkretiziranih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede na navedbe v pritožbi pa lahko pritožbeno sodišče samo ponovi, da je bilo o predlogu toženke za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno (sklep II P 1220/2012 z dne 1. 8. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2508/2014 z dne 28. 10. 2014). V primeru, da je o predlogu že pravnomočno odločeno, mora sodišče tako vlogo zavreči.
5. Odločitev prvega sodišča, ki je štelo pritožbo zoper sodbo II P 1220/2012 z dne 19. 11. 2014 za umaknjeno temelji na določilu 105.a člena ZPP. Ta med drugim določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Ni dvoma, da toženka ni bila oproščena plačila sodnih taks in tudi ne, da sodne takse ni plačala (neplačilo sodne takse utemeljuje s slabim finančnim stanjem). V sklepu, s katerim je bila pozvana, da dopolni vlogo s katero prosi za oprostitev plačila sodnih taks je bila pritožnica opozorjena na posledice, če vloge ne bo dopolnila. Ker vloge ni dopolnila, takse pa tudi ni plačala je prvo sodišče njeno pritožbo na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP povsem pravilno štelo za umaknjeno.
6. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba po povedanem ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.