Appeal allowed: First instance court erred by terminating security rights without proving insufficient asset value per ZFPPIPP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal and revoked the first-instance decision regarding the termination of their security rights. The creditor argued that the administrator lacked legal grounds to end these rights merely because the debtor's share in one company covered the total debt. The court found the lower court's reasoning flawed because it failed to establish the specific asset valuation and payment priority order required by law to justify such termination.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 221.t člena ZFPPIPP; 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP: Termination of security rights under the Insolvency Act requires explicit findings on asset sufficiency and payment priority; failure to record these facts constitutes a fundamental procedural violation necessitating remand.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, ki se nanaša na prenehanje ločitvene pravice upnika A. d. o. o. razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Iz obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. L. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom o potrditvi prisilne poravnave je prvostopenjsko sodišče odločalo v I. točki izreka o učinkih potrjene prisilne poravnave za navadne terjatve, v II. točki izreka pa o učinkih potrjene prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. V s pritožbo izpodbijanem in zato relevantnem delu 2.2. točke izreka je o novih zavarovanih terjatvah in o novih navadnih terjatvah ter o tem, katere ločitvene pravice prenehajo v skladu s 4. odstavkom 221.t člena ZFPPIPP odločilo tako, kot je navedeno v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave za prijavljene zavarovane terjatve in neprijavljene zavarovane terjatve s prilogami z dne 18. 3. 2015.
2. Zoper 2.2. točko izreka sklepa v delu, ki se nanaša na prenehanje njegovih ločitvenih pravic, se je pravočasno pritožil upnik A. d. o. o. „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da njegove ločitvene pravice ne prenehajo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica pojasnila način ugotovitve prenehanja upnikovih ločitvenih pravic, pri tem pa upoštevala poplačilni vrstni red glede na vrednost premoženja, ki je predmet več ločitvenih pravic. Odgovoru je priložila svoje delovno gradivo, ki je bila podlaga za izdelavo Seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave za prijavljene zavarovane terjatve in ločitvenih pravic, ki so prenehale.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po 1. odstavku 19. člena ZFPPIPP je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove (zavarovane) terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. V postopku prisilne poravnave po predlogu za prestrukturiranje zavarovanih terjatev ZFPPIPP opredeljuje dve različni dejanski situaciji, ko se prednostno poplačilno upravičenje ločitvenega upnika utesni oz. ko tako poplačilno upravičenje preneha. Če je vrednost premoženja dolžnika, na katerem ima ločitveni upnik prednostno poplačilno upravičenje, manjša od višine upnikove terjatve, se taka terjatev razdeli na novo zavarovano terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja in na novo navadno terjatev, ki je enaka razliki med celotno višino terjatve in višino nove zavarovane terjatve, s tem pa glede nove navadne terjatve prednostno poplačilno upravičenje (ločitvena pravica) preneha (2. in 3. odstavek 221.t člena ZFPPIPP). Če pa je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev (4. odstavek 221.t člena ZFPPIPP).
6. Kot izhaja iz sklepa o preizkusu terjatev (red. št. 408), s prilogama (red. št. 394 in 405) je bila upniku priznana v celoti prijavljena terjatev v znesku 30.792,32 EUR ter ločitvena pravica na nepremičninah, premičninah, denarnih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, denarnem dobroimetju na transakcijskih računih dolžnika in deležih dolžnika v družbah. Iz izpodbijanega sklepa, katerega sestavni del je tudi Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave za zavarovane terjatve, ki vsebuje tudi Seznam ločitvenih pravic, ki so prenehale obstajati, pa iz priloge št. 9 izhaja, da so upniku prenehale vse ločitvene pravice, razen ločitvena pravica na deležu dolžnika v družbi D. d. o. o. Kot razlog za prenehanje drugih ločitvenih pravic, ustanovljenih v zavarovanje upnikove terjatve v znesku 30.792,32 EUR, je upraviteljica navedla, da celotna vrednost premoženja na priznanih ločitvenih pravicah že zadostuje, da je celotna terjatev obravnavana in priznana kot zavarovana, zato se je preostala vrednost zavarovanega premoženja upoštevala pri ostalih prijavljenih zavarovanih terjatvah, ki so zavarovane z istim premoženjem. Iz te obrazložitve upraviteljice izhaja, da že zaradi pokritja celotne upnikove terjatve z zaščiteno vrednostjo deleža dolžnika v družbi D. preostala zavarovanja za poplačilo upnika niso potrebna, zaradi česar naj bi ločitvena pravica na preostalem dolžnikovem premoženju prenehala. Pritožnik utemeljeno opozarja, da upraviteljica zgolj na podlagi tega dejstva ni imela materialnopravne podlage za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic na preostalem dolžnikovem premoženju v določbah ZFPPIPP.
7. Ker se je prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa sklicevalo na upraviteljičin Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave za prijavljene zavarovane terjatve s prilogami, s tem pa tudi na njene razloge za prenehanje upnikovih ločitvenih pravic, pri tem pa svojo odločitev oprlo na 4. odstavek 221.t člena ZFPPIPP, ki govori o prenehanju ločitvene pravice upnika, če vrednost premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, glede na njegov poplačilni vrstni red ne zadostuje za njegovo poplačilo iz tega premoženja, so razlogi izpodbijanega sklepa sami s sabo v nasprotju, zaradi česar sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti, saj v njem (niti v Seznamu upraviteljice) niso navedena relevantna dejstva o poplačilnem vrstnem redu upnika in zaščiteni vrednosti zavarovanja za uporabo 4. odstavka 221.t člena ZFPPIPP. S tem je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožnik.
8. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).