Appeal dismissed; plaintiff chooses court for filing when both parties reside in same location.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance court's rejection of a jurisdiction objection. The appellant argued that the case should be transferred to a different district court based on economic efficiency and cited Supreme Court precedents. The court ruled that the appellant's arguments, raised in response to the complaint rather than as a formal request to the Supreme Court, could not override the statutory rule that the plaintiff selects the competent court.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; 339. člen ZPP: When the plaintiff and the defendant reside in the same location, the plaintiff determines which competent court will hear the case, and arguments regarding economic efficiency do not alter this statutory choice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ob v zakonu določeni izbirni pristojnosti je stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo toženkinemu ugovoru krajevne pristojnosti.
2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da kot krajevno pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Trbovljah. Sklicuje se na 67. člen in 339. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in trdi, da okrajno sodišče ni bilo pristojno odločati o ugovoru krajevne pristojnosti. Glede na to, da imata tako tožnik kot območna enota toženke, na katero se spor nanaša, naslov v ... oziroma v Trbovljah, iz razlogov ekonomičnosti in smotrnosti postopka predlaga, da se zadeva prenese v obravnavo pred stvarno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah. Na ta način bi se zmanjšali ne le stroški s prihodom strank na sodišče, ampak tudi drugih udeležencev. Sklicuje se na odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah I R 107/2013, I R 107/2013 in I R 43/2014.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je ob v zakonu določeni izbirni pristojnosti stvar tožnika, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bo vložil tožbo. Razlogi, ki jih navaja toženka v pritožbi in v zvezi s katerimi se sklicuje na več odločb Vrhovnega sodišča, morejo utemeljevati določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na podlagi 67. člena ZPP,(1) ne morejo pa vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Toženka je sicer te razloge že navedla v odgovoru na tožbo, vendar jih je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo z vidika ugovora krajevne pristojnosti in ne kot predlog, vložen na podlagi 67. člena ZPP. Navedbe je podala v odgovoru na tožbo, naslovljenem na sodišče prve stopnje, predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pa bi morala nasloviti na Vrhovno sodišče. Poleg tega je izrecno na treh mestih navedla, da s temi navedbami utemeljuje ugovor krajevne pristojnosti (in ne predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča).
5. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev v III. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrglo, sicer pa jo je kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 480. členom ZPP).
6. Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev drugotoženkinih stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrženju oziroma o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
(1) Določba se glasi: "Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi."