Appeal dismissed; arbitration clause validity requires separate written agreement independent of main contract.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pogodbo o arbitraži (četudi je oblikovana kot klavzula v enem izmed členov pogodbe) je treba obravnavati samostojno in neodvisno od pogodbe materialnega prava. To pomeni, da arbitražna klavzula velja le, če je sklenjena v pisni obliki med obema pravdnima strankama.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 145505/2012 z dne 3. 10. 2011 in toženi stranki naložilo, da tožeči povrne nadaljnje stroške postopka v znesku 93,00 EUR s pripadki.

2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da listine na podlagi katerih je bil vložen predlog za izvršbo niso verodostojne, prav tako tudi ni dokaza, da so bile vročene tožencu. Sporno razmerje bi morala obravnavati arbitraža, ne pa sodišče. Ker tožeča stranka računov ni pošiljala jih tožena ni mogla ugovarjati. Izstavljen račun še ne pomeni, da je bila storitev tudi opravljena, niti, da je tožeča stranka račune plačala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na spore majhne vrednosti. Po določilu prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v takšnem postopku lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

5. V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa kadar je vsebina neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okvir proste dokazne ocene zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna in preverljivo obrazložena. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba ustreza. Pritožbena navedba, da sodbe ni mogoče preizkusiti je pavšalna in zato neutemeljena.

6. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se je v teoriji in sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da je treba pogodbo o arbitraži (četudi je oblikovana kot klavzula v enem izmed členov pogodbe) obravnavati samostojno in neodvisno od pogodbe materialnega prava. To pomeni, da arbitražna klavzula velja le, če je sklenjena v pisni obliki med obema pravdnima strankama. Tožena stranka za takšno svojo trditev ni ponudila nobenega dokaza, prav nasprotno pa je tožeča stranka sodišču predložila listino (A 124), iz katere sledi, da med podpisniki pogodbe o upravljanju in s tem tudi arbitražne klavzule ni tožene stranke.

7. V tem postopku ni sporno, da je upravnik stavbe na naslovu P. tožeča stranka. Tožeča stranka je obračunavala obratovalne stroške ter stroške upravljanja za stavbo neposredno etažnim lastnikom oziroma njihovim najemnikom. Predmet tožbe so stroški rednega obratovanja in vzdrževanja stavbe od meseca julija 2011 do junija 2012 (razen za avgust in oktober 2011) za stanovanje v izmeri 52,58 m2, ki je v posesti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile storitve opravljene in plačane in da je bil toženi z razdelilnikom stroškov seznanjen. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano. Sodišče je svojo odločitev oprlo na izstavljene račune dobaviteljev, predložene razdelilnike in ob upoštevanju določila 8. člena ZPP glede na to, da je toženi trditveno podlago med postopkom spreminjal, njegovo verzijo ocenilo kot manj verjetno.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi ni bilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).