Contractor's appeal dismissed; work performed per contract entitles to payment regardless of client's inspection.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožeča stranka je za omenjeni objekt dobavila in pravilno montirala tudi dogovorjeno število zunanjih žaluzij. Delo je torej izvršila po določilih pogodbe in pravilih posla (641. člen OZ). Zaradi tega niti ni pravno pomembno, ali je v konkretnem primeru v tem delu tožena stranka sploh pregledala in potrdila izvršeno delo, upoštevaje ob tem, da tožena stranka v sodnem postopku sploh ni nikoli trdila, da ji je bilo na kakršenkoli način onemogočeno, da omenjeno delo pregleda in ga potrdi. Namen določbe iz tretjega odstavka 642. člena OZ je namreč v tem, da naročnik zavaruje svoj pravni položaj (jamčevalne zahtevke) zaradi morebitnih napak izvršenega dela.

[OBRAZLOŽITEV]

V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015 z dne 25.3.2015, pristojno Višje sodišče v Kopru.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 8347/2014 z dne 23.1.2014 tako, da je dolžna tožena stranka v osmih dneh plačati tožeči stranki 4.034,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2013 dalje ter stroške izvršilnega postopka v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 805,39 EUR v petnajstih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku paricijskega roka.

Zoper to sodbo se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi. V pritožbi opozarja, da tožena stranka montaže žaluzij ni naročila, ker fasada na objektu investitorja v času izdaje računa še ni bila dokončana. Osnovni dogovor med pravdnima strankama ni vseboval dogovora o dobavi in montaži žaluzij. Tožena stranka poudarja, da sta fasado na objektu v lastni režiji urejala investitorja, in sicer brez sodelovanja tožene stranke. Maske za žaluzije se montirajo pred fasado, kar je tožeča stranka tudi izvedla. Dobave in montaže žaluzij pa tožena stranka ni naročila, saj navedenih storitev pred zaključkom fasade, skladno s pravili gradbene stroke, sploh ni možno opraviti. Sprejem ponudbe je lahko opravljen s sklepčnimi dejanji. Dejanje mora biti takšno, da lahko ponudnik izjavo nedvoumno šteje za izjavo o sprejemu. Sprejem ponudbe mora biti nedvoumen, čeprav ni nujno, da je izrecen. V tej zvezi je tožena stranka opozarjala, da ponudbo tožeče stranke za dobavo in montažo žaluzij ni nikoli sprejela. To je razvidno tudi iz tega, da se dobava in montaža žaluzij ne opravi, dokler fasada ni dokončana, pri čemer je tožena stranka dala tožeči stranki jasno vedeti, da naj z dobavo in montažo žaluzij počaka. V trenutku, ko sta stranki opravljali ogled objekta, fasada ni bila dokončana. Zato je bila tudi izmera za žaluzije nemogoča in posledično ni bilo mogoče opraviti naročila žaluzij. Tožena stranka je kot izvajalec v imenu in za račun investitorja zgolj prevzela žaluzije na osnovi prevzemnega zapisnika z dne 21.12.2013. Pritožba nadalje opozarja na določbo 642. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ker je določeno, da naročnik ni dolžan plačati plačila, dokler ne pregleda izvršenega posla in ga ne potrdi. Podjemnik mora naročniku omogočiti prevzem in pregled posla. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je toženo stranko povabila na prevzem posla, ampak se je posel in primopredaja izvršila med investitorjem in tožečo stranko.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo tudi nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba ne izpodbija), da je tožena stranka kot izvajalec gradbenih del sklenila z investitorjem N.J. pogodbo za izgradnjo tako imenovane kanadske hiše na naslovu A., pri čemer se je tožena stranka v tej pogodbi v okviru izvedbe del med drugim tudi zavezala, da bo za omenjeni objekt po dogovorjeni ceni dobavila in montirala podometne maske za žaluzije in zunanje žaluzije 80 C (20 komadov). Nobenega dvoma tudi ni bilo, da je tožena stranka zaupala izvedbo posla dobave in montaže mask tožeči stranki (629. člen Obligacijskega zakonika - OZ), ki je ta posel kot podizvajalec tudi izvedla in od tožene stranke zato prejela dogovorjeno plačilo. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (česar obravnavana pritožba prav tako ne izpodbija), da je tožeča stranka dobavila tudi zunanje žaluzije in jih pravilno montirala (potem, ko je bila izdelana fasada na objektu) na omenjeni gradbeni objekt.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prav tako pravilno ugotovilo, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka dobavila in montirala na objekt tudi dogovorjeno število zunanjih žaluzij, za kar ji bo tožena stranka plačala dogovorjeno plačilo(1). V tej zvezi je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene podalo tudi številne racionalne in medsebojno skladne ter povezane razloge, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo z ničemer ovreči. Tožeča stranka je glede tega dela posla poslala toženi stranki predračun št. 2013-016 z dne 12.11.2013 (ki obsega tudi dobavo in montažo podometnih mask, za kar je tožeča stranka po izvedbi del od tožene stranke tudi prejela plačilo), s katerim je tožena stranka soglašala (kar je potrdil tudi zaslišani direktor tožene stranke). Prav tako je tožena stranka 21.12.2013 prevzela 20 komadov zunanjih žaluzij 80C, kar je razvidno iz podpisa na dobavnici št. 126 z dne 21.12.2013, zapisnika o prevzemu z dne 10.4.2014 in izpovedbe direktorja tožene stranke (ki je tudi podpisal omenjeno dobavnico, iz katere tudi ni razvidno, da so bile žaluzije prevzete v imenu in za račun investitorja).

Neprerekana je ostala tudi trditev tožeče stranke, da je tožeča stranka na zahtevo tožene stranke toženi stranki za žaluzije poslala po elektronski pošti izjavo o skladnosti, navodila za uporabo in vzdrževanje ter garancijsko izjavo. Iz izpovedb zaslišanih prič N.J., B.P. in M.L. nadalje jasno izhaja, da je investitor naročil dobavo in montažo žaluzij pri toženi stranki, s katero je bil v pogodbenem odnosu. Prav tako je tožeča stranka dokazala trditev (kar je potrdil tudi zaslišani direktor tožene stranke), da tožena stranka spornega računa št. 2013-0227 ni nikoli zavrnila.

Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da tožena stranka ni nikoli sprejela ponudbe tožeče stranke glede dobave in montaže omenjenih žaluzij. Volja za sklenitev posla se lahko izjavi tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena in drugi odstavek 28. člena OZ).

Pritožba ne izpodbija ugotovite sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka za omenjeni objekt dobavila in pravilno montirala tudi dogovorjeno število zunanjih žaluzij. Delo je torej izvršila po določilih pogodbe in pravilih posla (641. člen OZ). Zaradi tega niti ni pravno pomembno, ali je v konkretnem primeru v tem delu tožena stranka sploh pregledala in potrdila izvršeno delo, upoštevaje ob tem, da tožena stranka v sodnem postopku sploh ni nikoli trdila, da ji je bilo na kakršenkoli način onemogočeno, da omenjeno delo pregleda in ga potrdi. Namen določbe iz tretjega odstavka 642. člena OZ(2) je namreč v tem, da naročnik zavaruje svoj pravni položaj (jamčevalne zahtevke) zaradi morebitnih napak izvršenega dela. Teh napak pa tožena stranka sploh ni uveljavljala, zato je docela posplošena pritožbena trditev, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

---

op. št. 1: Višina plačila po računu št. 2013-0227 z dne 11.12.2013 z zapadlostjo 13.12.2013 s strani tožene stranke ni bila konkretno prerekana, pri čemer same višine prisojene denarne terjatve s strani sodišča prve stopnje tožena stranka ne izpodbija tudi v obravnavani pritožbi.

op. št. 2: Naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda in potrdi izvršenega dela, razen če ni drugače dogovorjeno.