Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to lack of probable cause for appeal.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da tožnik izpodbijane odločbe ne razume, saj je napisana dovolj jasno in razumljivo, v njej je navedeno, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ta, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. Bpp 332/2014-5 z dne 23. 12. 2014 zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev obnove postopka zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Novi Gorici, št. III U 232/2014 z dne 22. 8. 2014.

V obrazložitvi odločbe tožena stranka najprej pojasnjuje, zakaj tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, v nadaljevanju pa se glede zavrnitve prošnje sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se kot pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jih zakon primerno našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Tožnik v obravnavanem primeru prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev obnove zoper sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek v Novi Gorici številka III U 232/2014 z dne 22. 8. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije številka Bpp 158/2014-5 z dne 8. 7. 2014. Nadalje tožena stranka pojasnjuje, da je obnova izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le v izjemnih primerih in le iz tistih razlogov, ki jih določa zakon, ti razlogi pa so našteti v 96. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je bila tožnikova prošnja nepopolna, ga je organ za brezplačno pravno pomoč pozval, naj prošnjo dopolni tako, da navede razloge za obnovo postopka in dokaze oziroma okoliščine, ki razloge verjetno izkazujejo. Tožnik je vlogo dopolnil tako, da je citiral 5. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ter navajal "da so se v vseh postopkih sodišča trudila vse njegove pritožbe zavrniti, da dokazov ne upoštevajo, Bpp pa se ne odobri, pri čemer ni nobene medfazne kontrole in nadzora. Velika je neskladnost znotraj posameznih postopkov med posameznimi fazami, dokazi za to pa so njegove vloge, razni odgovori, sodbe in sklepi". Pri tem izpostavlja glavno obravnavo na okrajnem sodišču z dne 22. 3. 2011. Navaja še nekatere druge postopke in sodne odločbe.

Tožena stranka ugotavlja, da tožnik svoje prošnje z dopolnitvijo ni dopolnil v skladu z pozivom in sicer ni nedvoumno navedel razlogov za obnovo postopka ter predložil dokaze oziroma navedel okoliščine, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami. Tožena stranka v zvezi s 5. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1, na katero se tožnik sklicuje, pojasnjuje, da ne gre za primere, ko bi se postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v postopka ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik, saj je tožnik sam opravljal procesna dejanja v postopkih, ki jih opisuje. ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena med drugim določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Procesno dejanje vložitve tožbe v zadevi III U 232/2014 je tako lahko opravil tožnik sam, da bi mu bila odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi ne zatrjuje. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da tožnik v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijane odločbe ni sposoben razumeti. Ni sposoben razumeti, kakšna dokazila in dopolnila se zahtevajo. Nadalje tožnik podaja tožbene navedbe, ki z odločbo številka Bpp 332/2014-5 z dne 23. 12. 2014 niso v povezavi, zato jih sodišče ne povzema. Tožnik smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi in zahteva, naj bo zanjo pristojno delovno in socialno sodišče.

Tožena stranka je poslala upravni spis na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke.

Sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da tožnik izpodbijane odločbe ne razume, saj je napisana dovolj jasno in razumljivo, v njej je navedeno, da je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi ta, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh. Tožnik je sicer navedel, iz katerega razloga bi želel obnovo postopka, konkretno se je skliceval na 5. točko prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki govori o razlogu za obnovo, če se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena. Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odločbi na razumljiv način pojasnila, da teh kršitev pri sodbi opr. št. III U 232/2014 ni bilo zaznati, saj je v tej zadevi tožnik sam opravljal procesna dejanja v postopkih. To pomeni, da je izpodbijana odločba dovolj razumljiva, da se jo da preizkusiti. Do tožbenih navedb, ki niso povezane z izpodbijano odločbo, pa se sodišče ne more opredeliti.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.