Court partially allows appeal in co-ownership division, overturning value difference payment order due to waiver.

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki II izreka, v ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob ugotovitvi, da stanovanjska hiša leži na parcelah 21/4, 21/2, 4/2 in da ni vpisana v kataster stavb in zaradi tega etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, poleg tega pa stoji tudi na parceli 21/1, katere izključna lastnica je predlagateljica, nasprotni udeleženec pa tudi ni bil pripravljen izgraditi samostojnega vhoda v mansardo stanovanja, tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine pravilno razdelilo tako, da je sporne nepremičnine razdelilo glede na izkazan interes predlagateljici.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje druge predlagateljice in nasprotnega udeleženca tako, da je predlagateljici dodelilo v izključno last in posest parcele 930/0 k. o. X ter 21/2 in 4/2 k. o. Y nasprotnemu udeležencu pa 3524 in 351 k. o. Z. Zaradi razlike med vrednostjo nepremičnin je nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo razlike v vrednosti 9.994,62 EUR v roku 3 mesecev po pravnomočnosti z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Nasprotnemu udeležencu je tudi naložilo v plačilo razliko skupnih stroškov 212,66 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Za preostale stroške je odločilo, da jih trpi vsaka stranka sama.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi nasprotni udeleženec navaja, da je sodišče solastnino napačno opredelilo kot skupno lastnino ter predlagateljici dodelilo v last in posest nepremičnino, na kateri je stanovanjska hiša in v kateri ima nasprotni udeleženec stanovanje, njemu pa nepremičnine, v katerih ne more zadovoljevati stanovanjskih potreb. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da delitev hiše ni možna, ker stoji na dveh parcelah, nadalje navaja, da mansardno stanovanje sploh ne leži na parceli 21/4 in zaradi tega dodelitev tega stanovanja ne bi pomenila posega v tujo lastnino. Delitev, ki že je dejansko mogoča, saj je bila hiša že sedaj razdeljena na etaže kot zaokrožena enota, na kar kaže tudi več kot 10-letna uporaba. Sodišče je nepravilno zavrnilo dokaz z ogledom na kraju samem. Hiša je že sedaj zgrajena po etažah, ki jih povezuje skupno stopnišče, kurilnica, stopnišče ter nekatere instalacije so skupne, kar pa ni razlog za nezmožnost fizične delitve, prav tako ima skupni števec porabe elektrike. Nasprotni udeleženec drugega stanovanja nima in je mansardno stanovanje edino, v katerem zadovoljuje stanovanjske potrebe in kam drugam ne more iti in zaradi brezposelnosti ne more pridobiti drugega stanovanja. Cenitev iz leta 2005 ni primerna, ker so se zaradi poteka časa spremenile tržne razmere, opravljena pa so bila tudi vlaganja v obnovo strehe in kurilnice. Nerealen je zaključek sodišča, da bo nasprotni udeleženec lahko izplačal predlagateljico, saj nima prihodkov in je nezaposlen. Sodišče je z dodelitvijo zidanice, ki je črna gradnja in z nezmožnostjo plačila večvrednosti poseglo v njegov socialni položaj. Sodišče bi moralo že v tem postopku pobotati njegove zahtevke iz naslova vlaganj v znesku 15.065,00 EUR z obveznostmi, ki jih je naložilo nasprotnemu udeležencu. 3. Predlagateljici sta odgovorili na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagali, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da stanovanjska hiša leži na parcelah 21/4, 21/2, 4/2 in da ni vpisana v kataster stavb in zaradi tega etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, poleg tega pa stoji tudi na parceli 21/1, katere izključna lastnica je predlagateljica, nasprotni udeleženec pa tudi ni bil pripravljen izgraditi samostojnega vhoda v mansardo stanovanja, tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine razdelilo med stranke v skladu z določilom člena 70 SPZ tako, da je sporne nepremičnine razdelilo glede na izkazan interes, glede na to predlagateljica tudi živi v sporni stanovanjski hiši in da mora skrbeti za mati strank in ob upoštevanju sedanjega solastninskega deleža ter se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razlage izpodbijanega sklepa. S trditvami v pritožbi o načinu nastanka solastnine so pritožbene novote, ki niso nedovoljene in tudi nerelevantne glede na to, da ne gre za drugačno delitev, če gre za solastnino in skupno lastnino. Parcela 21/4 ni predmet delitve, saj je izključna lastnica te parcele predlagateljica. S trditvami v pritožbi, da mansardno stanovanje ne sega na parcelo2 ¼ predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, prav tako trditev, da nasprotni udeleženec nima primernega stanovanja, da je nezaposlen in da nima sredstev za izplačilo solastninskega deleža, isto velja za pripombe na cenitev. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena v delu, ki mu nalaga izplačilo zaradi razlike v vrednosti prejetih nepremičnin (točka II. izreka), saj je sodišče prve stopnje spregledalo, da se je predlagateljica odpovedala izplačilu v razliki vrednosti, v kolikor ji bo dodeljena stanovanjska hiša (list. št. 215).

6. Glede na navedeno je bilo v tem obsegu pritožbi ugoditi in v točki II sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, v ostalem pa pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365/, točka 2 in 3 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).