Appeal dismissed; tenant fined for continuing to disturb landlord's possession despite interim order.

Pritožbe se zavrnejo in se potrdijo sklepi sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec konec meseca oktobra in v začetku novembra 2013 motil posest tožnice na stanovanju v pritličju objekta v ..., s tem, da je odstranil okna in vrata na stanovanju, delno porušil stene ter izpraznil stanovanje vseh stvari in opreme ter posekal in odstranil iz dvorišča drevesa in tožencu prepovedalo, da s takimi in podobnimi dejanji posega v posest tožeče stranke. Tožencu je nadalje naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja z vgraditvijo vseh oken, notranjih vrat, garažnih vrat, postaviti porušene stene in omete notranjih sten v hiši, v pritličju in mansardi vzpostaviti nosilne plošče za ostrešje in stene, napeljavo vodovoda in električne napeljave v roku 8 dni in pooblastilo tožnico, da v primeru neizvedbe tega, sama opravi ta dela na račun toženca. Zavrnilo pa je zahtevek tožnice, da je toženec dolžan vrniti tožnici posamezne premične stvari. Zavrnilo je tudi ugovor toženca zoper izdano začasno odredbo ter odločilo, da se denarna kazen v znesku 10.000,00 EUR izterja po uradni dolžnosti z rubežem denarnih sredstev na toženčevem transakcijskem računu ter tožencu izreklo novo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR za primer nadaljnje kršitve začasne odredbe. Tožencu je tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 777,50 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi, ki jih je naložilo s popravnim sklepom.

2. Zoper obsodilni del sklepa in zoper sklep v zvezi z začasno odredbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek in tudi zavrne predlog za izdajo začasne odredbe.

V pritožbi toženec navaja, da je zahtevek za motenje posesti dajatven in novejša sodna praksa ugotovitvene dele tožbe zavrača in v nadaljevanju pritožbe toženec obširno predlaga stališče za te razloge. Zahtevek za prepoved bodočih ravnanj je nesklepčen, saj ni navedena natančna opredelitev nepremičnine. Nelogično in neživljenjsko je tožencu v prihodnje prepovedati motitvena dejanja, ki so na sporni nepremičnini objektivno nemogoča. Restitucijski zahtevek z dne 18. 4. 2014 bi moralo sodišče zavrniti oziroma zavreči, saj je vložen po 30 dneh. Tudi sicer je restitucijski zahtevek neutemeljen, saj mora biti ta zahtevek v sorazmerju s škodo, ki je nastala posestniku, saj je šlo za dotrajane stvari. Nadalje toženec navaja, da v konkretnem primeru ni pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe, saj je toženec hotel zgolj zavarovati svoje premoženje pred propadanjem in uničevanjem s strani tretjih oseb, začasna odredba tudi ni potrebna za preprečitev sile in nastanka težko nadomestljive škode in sodišče napačno šteje, da silo predstavljajo samovoljna ravnanja toženca. Toženec bo z začasno odredbo utrpel hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Toženec izpodbija tudi s sklepom določene denarne kazni, saj začasna odredba ni bila kršena, saj so bila izvedena dela le na toženčevem delu, prav tako je višina kazni pretirana.

V pritožbi zoper popravni sklep toženec navaja, da gre za vsebinsko spremembo prejšnje odločitve in ne za popravni sklep.

3. Tožnica v pritožbi zoper sklep, s katerim je zavrglo njeno pritožbo, da je do prepozne pritožbe prišlo zaradi njene nevednosti in zaradi tega, ker odvetnica sodišča ni obvestila o prenehanju pooblastila. V nadaljevanju pritožbe tožnica opisuje odnose z odvetnico, ki jo je zastopala.

4. Tožnica je odgovorila na pritožbo toženca in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne njegovo pritožbo in potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

5. Pritožbe niso utemeljene.

O pritožbi toženca:

6. V pravdah zaradi motenja posesti je tema obravnavanja omejena na ugotavljanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti in odškodninskih zahtevkih. V teh pravdah mora tožnik dokazati posest in motilno dejanje in da je bilo to dejanje samovoljno in protipravno in da je toženec storil motilno dejanje. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je bila tožnica kot ¾ solastnica izključna posestnica stanovanja v pritličju stanovanjske hiše v ... ter da je toženec s samovoljnimi in protipravnimi dejanji, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje, ki jih toženec niti ne zanika, grobo in samovoljno posegel v posest tožnice tako, da je sodišče prve stopnje materialno pravilno odločilo, ko je v izpodbijanem delu ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo vzpostavitev v prejšnje stanje. Neutemeljene so pritožbene trditve, da je ugotovitveni del zahtevka nepotreben in bi ga moralo sodišče zavreči, saj se v sodni praksi, res da ne čisto enotno, taki zahtevki dopuščajo v povezavi z dajatvenim zahtevkom, za katerega pa ni potrebno, da se v celoti pokriva z dajatvenim, kot trdi pritožba. Ker glede določenih stvari ni mogoča vzpostavitev prejšnjega stanja, še ne pomeni, da sodišče tožencu ne more prepovedati v bodoče takih ali podobnih motilnih dejanj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče zavreči tožbo na motilno dejanje v februarju 2014, ko pa je sodišče v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice oziroma pomeni samo preciziranje motilnih dejanj toženca iz oktobra in novembra 2013. Ker gre za grobe samovoljne posege toženca v sporno nepremičnino, se toženec ne more sklicevati na sorazmernost s škodo, ki bi nastala tožnici in da je bila stavba potrebna prenove zaradi dotrajanih stvari. Toženec je vedel, da je tožnica večinska solastnica nepremičnine, pa je vseeno brez dogovora z njo samovoljno, grobo posegel v obstoječe stanje.

7. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo in izvršitve denarne kazni, saj je toženec kljub izdani začasni odredbi še naprej posegal v sporno nepremičnino. Glede na pavšalen ugovor toženca v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj gre za samovoljno in nasilno dejanje toženca in ne za samo pomoč, kot neutemeljeno trdi toženec, z ostalimi trditvami v pritožbi o potrebnosti dejanja in trditvami, da bo utrpel hujše neugodne posledice toženec v pritožbi širi ugovorne razloge, kar v pritožbenem postopku ni dovoljeno. Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.

8. Neutemeljena je pritožba toženca zoper popravni sklep, saj sme sodišče na podlagi člena 328 ZPP ves čas popraviti pisne napake, v konkretnem primeru je pomotoma izpustilo izrek o zamudnih obrestih za plačilo pravdnih stroškov.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrglo pritožbo tožnice zoper zavrnilni del sklepa, glede na to, da je bil sklep vročen pooblaščenki, ki je prava vešča oseba, tožnica pa jo je kljub pravnemu pouku vložila pritožbo zadnji dan pritožbenega roka na pritožbeno sodišče in je bila pritožba odstopljena sodišču prve stopnje že po izteku pritožbenega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna.

10. Glede na navedeno je bilo vse tri pritožbe zavrniti in potrditi izpodbijane sklepe (člen 365, točka 2. ZPP).