Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 2938/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.2938.2014 AI generated

Appeal allowed; first-instance dismissal of double penalty claim reversed due to procedural error regarding legal representative's conduct.

Case Number VSL sklep II Cp 2938/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment dismissing the claim for double penalty and remanded the case for retrial. The plaintiff argued that the defendant's legal representative, who had already sold a share of the property two years after signing a preliminary agreement, was responsible for the failure to conclude the main sales contract. The court found the lower court committed a fundamental procedural violation by failing to assess whether the legal representative's actions breached the principle of good faith and good faith in preliminary agreements. Consequently, the decision was set aside to allow a fresh examination of the legal representative's conduct and the applicability of contractual penalties.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o parniški pravdi (ZPP); Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo, in je treba oceniti ravnanje pravnega prednika v okviru načela vestnosti in poštenja.

Keywords

AI generated
double penalty claim preliminary agreement legal representative liability good faith principle procedural violation remand for retrial contractual performance

Cited Legislation

AI generated
AI generated
VSRS Sodba II Ips 21/2021
Supreme Court dismisses appeal, ruling bankruptcy administrator's failure to discover claims does not extend limitation periods. The court held that Article 249 of the Bankruptcy Act allows administrators time to discover claims, but does not suspend general limitation periods for contractual claims. The court found that extending limitation periods due to the administrator's failure to discover claims would disproportionately harm the counterparty's legal position. The court emphasized that Article 249 of the Bankruptcy Act provides administrators with time to discover claims, but does not suspend general limitation periods for contractual claims. The court found that extending limitation periods due to the administrator's failure to discover claims would disproportionately harm the counterparty's legal position. The court emphasized that Article 249 of the Bankruptcy Act provides administrators with time to discover claims, but does not suspend general limitation periods for contractual claims. The court found that extending limitation periods due to the administrator's failure to discover claims would disproportionately harm the counterparty's legal position. The court emphasized that Article 249 of the Bankruptcy Act provides administrators with time to discover claims, but does not suspend general limitation periods for contractual claims.
Sklep II Ips 143/2003
Slovenian Supreme Court dismisses appeal withdrawal case, ordering respondent to pay appellant's reply costs.
VSL sodba I Cp 1285/205
Appeal dismissed: single unpaid electricity bill does not constitute gross ingratitude to rescind property transfer agreement.
VSL sodba I Cp 1770/2011
Appeal dismissed; failure to pay deposit for land surveying constitutes breach of preliminary sales contract.
VSL sodba II Cp 4058/2009
Appeal dismissed; pre-contract valid as main contract terms not agreed, court applied general rules.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče je zavrglo tožbo za vrnitev dvojne are, ker v predpogodbi določene okoliščine za sklenitev glavne pogodbe še niso nastopile.

2. Sklep iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče o zadevi odločilo meritorno zato sklep o zavrženju tožbe nima podlage v določilih ZPP. Zaključek sodišča, da odgovornosti za neizpolnitev sklenjene predpogodbe ni mogoče naprtiti pravnemu predniku tožene stranke pokojnemu S. J. O., je napačen. Sodišče je prezrlo odločilno dejstvo, da je pravni prednik tožene stranke že v letu 2008, torej dve leti po sklenitvi predpogodbe, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju odsvojil svoj 1/3 delež na hiši naslovu S. t. 2. Odgovornost za nesklenitev glavne pogodbe je zato nedvomno mogoče pripisati pravnemu predniku tožene stranke. Posledično je zmoten tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev na vračilo dvojne are še ni dospela. S sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je postalo jasno, da pokojni glavne pogodbe ne bo sklenil.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ni več sporno, da je pravni prednik tožene stranke s tožečo sklenil predpogodbo in da sta izpolnitev obveznosti iz te predpogodbe stranki utrdili s plačilom are. S sklenitvijo predpogodbe sta se tožeča stranka in pravni prednik tožene obvezala, da bosta sklenila kupoprodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet te pravde. Določila sta višino kupnine. Posel bi realizirala po dokončanem denacionalizacijskem postopku in vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo. Takrat naj bi pravdni stranki sklenili glavno kupoprodajno pogodbo, kupec pa bi plačal preostanek kupnine. Z izročitvijo are v višini 30.000,00 EUR sta pogodbenika utrdila izpolnitev obveznosti iz predpogodbe.

5. Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo. Tožeča stranka vztraja, da je za nesklenitev kupoprodajne pogodbe odgovoren pravni prednik tožene stranke, ki je dve leti po sklenitvi predpogodbe razpolagal z nepremičnino, tako da je sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Zato uveljavlja za primer neizpolnitve dogovorjeno sankcijo – plačilo dvojne are. Tožena stranka se tožbenemu zahtevku upira, ker zapuščinski postopek po pravnem predniku tožene stranke še ni končan, prav tako tudi še ni urejeno zemljiškoknjižno stanje za hišo na naslovu S. Postopek za delitev solastnine je v teku.

6. Sklenitev glavne pogodbe za prodajo nepremičnine je bila nedvomno pogojena z razpolagalno sposobnostjo pravnega prednika tožene stranke. Za pravno poslovni način pridobitve lastninske pravice sta potrebna zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Ker se sodišče prve stopnje, doslej z vprašanjem razpolagalne sposobnosti pravnega prednika tožene stranke, po tem, ko je s svojo hčerko sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ni ukvarjalo, ostaja vprašanje, ali je s tem zakrivil, da do sklenitve kupoprodajne pogodbe ne more več priti, brez odgovora. Odločitev sodišča pa je zaradi tega obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bo v ponovljenem postopku treba izčrpati trditveno podlago tožeče stranke in oceniti ravnanje pravnega prednika tožene stranke v okviru načela vestnosti in poštenja. Smisel načela predpogodbene zvestobe je, da pogodbenik ne sme storiti ničesar, zaradi česar bi se izjalovila sklenitev glavne pogodbe. V tem trenutku je najmanj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka počakati s tožbenim zahtevkom do izteka roka za izpolnitev obveznosti (ko bo urejeno zemljiškoknjižno stanje za nepremičnino). Razpolaganje z nepremičnino namreč predstavlja oviro za sklenitev glavne pogodbe, saj po sklenitvi pogodbe pravni prednik tožene stranke razpolagalne pravice v zvezi z nepremičnino ni imel več. Zato je potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovljenem postopku mogoče odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tožbene navedbe tožeče stranke v celoti izčrpati.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).