Appeal allowed; first-instance dismissal of double penalty claim reversed due to procedural error regarding legal representative's conduct.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment dismissing the claim for double penalty and remanded the case for retrial. The plaintiff argued that the defendant's legal representative, who had already sold a share of the property two years after signing a preliminary agreement, was responsible for the failure to conclude the main sales contract. The court found the lower court committed a fundamental procedural violation by failing to assess whether the legal representative's actions breached the principle of good faith and good faith in preliminary agreements. Consequently, the decision was set aside to allow a fresh examination of the legal representative's conduct and the applicability of contractual penalties.
Legislator headnote
AI generatedZakon o parniški pravdi (ZPP); Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo, in je treba oceniti ravnanje pravnega prednika v okviru načela vestnosti in poštenja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče je zavrglo tožbo za vrnitev dvojne are, ker v predpogodbi določene okoliščine za sklenitev glavne pogodbe še niso nastopile.
2. Sklep iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče o zadevi odločilo meritorno zato sklep o zavrženju tožbe nima podlage v določilih ZPP. Zaključek sodišča, da odgovornosti za neizpolnitev sklenjene predpogodbe ni mogoče naprtiti pravnemu predniku tožene stranke pokojnemu S. J. O., je napačen. Sodišče je prezrlo odločilno dejstvo, da je pravni prednik tožene stranke že v letu 2008, torej dve leti po sklenitvi predpogodbe, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju odsvojil svoj 1/3 delež na hiši naslovu S. t. 2. Odgovornost za nesklenitev glavne pogodbe je zato nedvomno mogoče pripisati pravnemu predniku tožene stranke. Posledično je zmoten tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev na vračilo dvojne are še ni dospela. S sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je postalo jasno, da pokojni glavne pogodbe ne bo sklenil.
3. Pritožba je utemeljena.
4. V pritožbenem postopku ni več sporno, da je pravni prednik tožene stranke s tožečo sklenil predpogodbo in da sta izpolnitev obveznosti iz te predpogodbe stranki utrdili s plačilom are. S sklenitvijo predpogodbe sta se tožeča stranka in pravni prednik tožene obvezala, da bosta sklenila kupoprodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet te pravde. Določila sta višino kupnine. Posel bi realizirala po dokončanem denacionalizacijskem postopku in vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo. Takrat naj bi pravdni stranki sklenili glavno kupoprodajno pogodbo, kupec pa bi plačal preostanek kupnine. Z izročitvijo are v višini 30.000,00 EUR sta pogodbenika utrdila izpolnitev obveznosti iz predpogodbe.
5. Za odločitev o zahtevku na vračilo dvojne are je odločilno, kdo je zakrivil, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo. Tožeča stranka vztraja, da je za nesklenitev kupoprodajne pogodbe odgovoren pravni prednik tožene stranke, ki je dve leti po sklenitvi predpogodbe razpolagal z nepremičnino, tako da je sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Zato uveljavlja za primer neizpolnitve dogovorjeno sankcijo – plačilo dvojne are. Tožena stranka se tožbenemu zahtevku upira, ker zapuščinski postopek po pravnem predniku tožene stranke še ni končan, prav tako tudi še ni urejeno zemljiškoknjižno stanje za hišo na naslovu S. Postopek za delitev solastnine je v teku.
6. Sklenitev glavne pogodbe za prodajo nepremičnine je bila nedvomno pogojena z razpolagalno sposobnostjo pravnega prednika tožene stranke. Za pravno poslovni način pridobitve lastninske pravice sta potrebna zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Ker se sodišče prve stopnje, doslej z vprašanjem razpolagalne sposobnosti pravnega prednika tožene stranke, po tem, ko je s svojo hčerko sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ni ukvarjalo, ostaja vprašanje, ali je s tem zakrivil, da do sklenitve kupoprodajne pogodbe ne more več priti, brez odgovora. Odločitev sodišča pa je zaradi tega obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
7. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka bo v ponovljenem postopku treba izčrpati trditveno podlago tožeče stranke in oceniti ravnanje pravnega prednika tožene stranke v okviru načela vestnosti in poštenja. Smisel načela predpogodbene zvestobe je, da pogodbenik ne sme storiti ničesar, zaradi česar bi se izjalovila sklenitev glavne pogodbe. V tem trenutku je najmanj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka počakati s tožbenim zahtevkom do izteka roka za izpolnitev obveznosti (ko bo urejeno zemljiškoknjižno stanje za nepremičnino). Razpolaganje z nepremičnino namreč predstavlja oviro za sklenitev glavne pogodbe, saj po sklenitvi pogodbe pravni prednik tožene stranke razpolagalne pravice v zvezi z nepremičnino ni imel več. Zato je potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovljenem postopku mogoče odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tožbene navedbe tožeče stranke v celoti izčrpati.
8. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).