Appeal dismissed because the opposing party is not a compulsory acquisition entitled person and cannot be passively legitimated.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance decision rejecting the applicant's request against the opposing party. The applicant argued that the municipality and state organs were liable for damages due to illegal compulsory acquisition procedures, but the court found the opposing party was not a compulsory acquisition entitled person. Consequently, the court ruled that the opposing party could not be passively legitimated in this compulsory acquisition proceeding, rendering the applicant's claims inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvršiteljskih in drugih postopkih v območju gospodarskih in socialnih storitev; ZPP 360. člen: The opposing party in a compulsory acquisition proceeding cannot be passively legitimated if they are not a compulsory acquisition entitled person, making claims against them inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je zavrnilo predlog predlagatelja zoper nasprotno udeleženko.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V bistvenem delu navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno in da je odločitev prvega sodišča samovoljna oziroma arbitrarna. Meni, da je treba postopek nadaljevati v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Občina Ljubljana ... oziroma sedaj Mestna občina Ljubljana in Republika Slovenija nista razlastitvena upravičenca ter je napačna ocena prvega sodišča, da je zadevo možno rešiti v nepravdnem postopku. Razlastitveni upravičenec je bila Komunalna skupnost Občine Ljubljana ... Vso škodo je predlagatelju povzročila z nezakonitimi postopki izključno Občina Ljubljana ..., za škodo pa so odgovorni tudi republiški organi in inštitucije, Skupščina SR Slovenije, Izvršni svet SR Slovenije in sodišča, ki so dovolila, da so se človekove pravice grobo kršile. V razlastitvenem postopku so bile storjene številne kršitve. Izselitev iz stanovanja na ... v ... je bila nezakonita. Uporaba določb Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini je bila zmotna in nezakonita.
3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa v tem delu. Predlagateljevo ponovno zavzemanje za obravnavanje te zadeve v pravdnem postopku je neupoštevno že zato, ker je sklep o obravnavanju zadeve v nepravdnem postopku pravnomočen. V tem postopku ni možno obravnavati vprašanj, ki spadajo v pravdni postopek, zato so predlagateljeve navedbe o odškodninski odgovornosti nekdanje Občine Ljubljana ... ter drugih državnih organov, ki naj bi mu povzročili škodo, brezpredmetne. Navsezadnje tudi predlagatelj priznava oziroma trdi, da Republika Slovenija ni razlastitveni upravičenec. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).
6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).