Supreme Court dismisses review allowing pension recalculation based on Constitutional Court ruling on ZPIZ-1 unconstitutionality.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneska, ki ga je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 12. 11. 2009 in sklep z dne 9. 9. 2009 ter toženi stranki naložilo, da mora tožniku izdati novo odločbo o odmeri predčasne pokojnine v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe ter mu povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da je bila tožniku pravnomočno priznana in odmerjena predčasna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 5. 1. 2004, ki je tožnik ni izpodbijal. Dne 17. 7. 2009 je vložil predlog za novo odmero pokojnine, ker v prvotni odločbi ni bilo upoštevano izplačilo zneska 4.192,14 EUR iz naslova dobička podjetja v letu 1992, od katerega so bili plačani prispevki. Tožena stranka je zahtevo zavrnila v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bilo o odmeri pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 5. 1. 2004. Po presoji sodišča neupoštevanje dela plače iz naslova dobička, pri prvotni odmeri pomeni, da o tem delu morebitne pokojninske osnove še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato lahko zavarovanec zahteva novo odmero pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se tožnik zoper odločbo o priznani pravici do starostne pokojnine z dne 5. 1. 2004 ni pritožil. Pokojninska osnova je bila s to odločbo pravnomočno ugotovljena. Pokojninska osnova ne predstavlja pravice po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Zato o njej ne more biti odločeno v izreku upravne odločbe. V pravnomočno odločbo pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi.

4. Vrhovno sodišče je reviziji s sodbo VIII Ips 116/2011 z dne 17. 4. 2012 ugodilo tako, da je sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da v pravnomočno odločbo o odmeri pokojnine, razen s pravočasno uveljavljenimi izrednimi pravnimi sredstvi, ni mogoče poseči, mimo teh določb pa ponovne odmere pokojnine ZPIZ-1 tudi ne predvideva. Podatki, na podlagi katerih je tožnik zahteval novo odmero pokojnine, so bili namreč znani že ob izdaji pravnomočne odločbe o odmeri z dne 5. 1. 2004.

5. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo Up-630/12-13 z dne 27. 5. 2015 ugodilo ustavni pritožbi tožnika in sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 116/2011 z dne 17. 4. 2012 razveljavilo ter zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Sklicevalo se je na odločitev v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, v kateri je po njegovih ugotovitvah šlo za enak ustavnopravni primer. V navedeni zadevi je ugotovilo, da je bil ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo RS, ker drugače kot pred tem veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji) v 270. členu in kasnejši Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12) v 183. členu ni urejal posebnega izrednega pravnega sredstva, ki bi omogočal ponovno odmero pokojnine.

6. Revizijsko sodišče je na podlagi vložene revizije v obsegu določb 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ponovno preizkusilo izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Iz dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje in sprejetih po sodišču druge stopnje izhaja, da je bila tožniku odmerjena pokojnina z odločbo z dne 5. 1. 2004. Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneska plače, ki jo je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja, kjer je bil zaposlen in od katerega so bili plačani tudi prispevki. Tožnik se zoper odločbo ni pritožil, pač pa je v letu 2009 vložil zahtevek za novo odmero pokojnine z upoštevanjem tudi teh zneskov. Tožena stranka je zahtevo za ponovno odmero pokojnine z dokončno odločbo zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

9. Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneska, ki ga je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja. Ustavno sodišče je namreč že z odločbo U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002 ugotovilo neskladje 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 z Ustavo, ker brez razloga, ki bi utemeljeval javno korist, ni dovoljevala vštetja dela plač, od katerih so bili plačani prispevki, namenjenih za notranji odkup podjetij, v pokojninsko osnovo. Tistim zavarovancem, ki jim je bila pokojnina odmerjena brez upoštevanja tega dela plač, je bila po 270. členu ZPIZ/92 dana možnost posebnega časovno neomejenega izrednega pravnega sredstva, ki je omogočal ponovno odmero pokojnine z učinkom za naprej. Tudi 183. člen ZPIZ-2 spet ureja podobno izredno pravno sredstvo, ki omogoča ponovno odmero pokojnine. Le v vmesnem obdobju, to je v času veljave ZPIZ-1, takega izrednega pravnega sredstva ni bilo. Zato je Ustavno sodišče v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 ob ugotovitvi neustavnosti take ureditve v ZPIZ-1 odločilo, da so bili zavarovanci, ki so se upokojili v času veljavnosti tega zakona oziroma so v tem času zahtevali ponovno odmero pokojnine, pri kateri ni bil upoštevan tudi del plač, s katerim so vplačali dnevnice za notranji odkup, neenako obravnavani.

10. Glede na to, da je tožnik zahteval ponovno odmero pokojnine ravno v času veljavnosti ZPIZ-1, katerega neustavnost je bila ugotovljena z navedeno odločbo Ustavnega sodišča, je ob upoštevanju napotil iz 2. in 5. točke izreka te odločbe tožena stranka dolžna vsebinsko obravnavati tožnikovo zahtevo in pokojnino ponovno odmeriti z upoštevanjem zneskov, ki jih je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja, od katerih so bili plačani prispevki.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.