Appeal allowed: Final inheritance decree bars inheritance court from reviewing oral will validity.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sklep o dedovanju je že pravnomočen, pritožnik je prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinsko obravnavo, dediča V. P. pa napotilo, naj v 30-tih dneh zoper sodediče A. Č., K. E. in D. R. vloži tožbo, da je veljavna zapustničina ustna oporoka pred pričama M. Š. in V. H., ki je bila zakonito razglašena 20. 9. 2012.

2. Dedič V. P. v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Poudarja, da je bil s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 112/2008 z dne 20. 12. 2012 razglašen za oporočnega dediča celotne zapuščine, medtem ko je z ostalimi dediči, z namenom njihovega popolnega dednega odpravka sklenil dedni dogovor. Dejansko gre za sodno poravnavo, ki dediče zavezuje. Če so jo sklenili v zmoti, bi jo morali v predpisanem roku izpodbijati, vendar takšne tožbe doslej niso vložili. Dediči so šele na obravnavi 25. 3. 2014 znova začeli nasprotovati veljavnosti ustne oporoke, kar je bistveno prepozno, saj je bila oporoka razglašena že 20. 9. 2012. Ker so vsi roki za izpodbijanje oporoke potekli, obstaja večja verjetnost, da je oporoka veljavna, zato bi sodišče moralo na pravdo napotiti ostale dediče. V izpodbijanem sklepu je nepravilno navedeno, zoper koga jo je treba vložiti. V takšnem sporu so namreč vsi dediči nujni sosporniki. Sicer pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotovilo, kdo so zakoniti dedni upravičenci po zapustnici.

3. Na pritožbo so odgovorili A. Č., K. E. in D. R. Predlagajo zavrnitev pritožbe. Sklenjeni dedni dogovor ima res naravo sodne poravnave, vendar ni ovira za napotitev na pravdo. Vprašanje veljavnosti ustne oporoke je bistveno za ugotovitev, ali je pritožnik sploh dedič glede dodatno najdenega premoženja. Ker so šele z vročitvijo dodatnega sklepa o dedovanju izvedeli, da obstaja dodatno najdeno premoženje zapustnice, prej niso mogli nasprotovati veljavnosti ustne oporoke. Če bi že ob sklenitvi dednega dogovora vedeli za dejanski obseg zapustničinega premoženja, dednega dogovora, vsaj v obstoječi obliki, s pritožnikom ne bi sklenili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 20. 9. 2012 razglasilo ustno oporoko zapustnice, nato pa istega dne (in ne 20. 12. 2012, kot zmotno navaja pritožba) izdalo še sklep o dedovanju, s katerim je za edinega dediča celotne zapuščine po oporoki razglasilo pritožnika. Navedeni sklep o dedovanju je postal pravnomočen, potem ko se nobeden od udeležencev zapuščinskega postopka zoper sklep ni pritožil.

6. S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Sodišče namreč s sklepom o dedovanju odloči o usodi celotnega zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. V primeru novo odkritega premoženja, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, se zato ne opravi nova zapuščinska obravnava, ampak sodišče v skladu z 221. členom Zakona o dedovanju (ZD) razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sicer pa po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Kasneje lahko svoje pravice po 224. členu ZD uveljavljajo le v pravdi, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka.

7. Pritožnik potemtakem utemeljeno nasprotuje prekinitvi zapuščinskega postopka in njegovi napotitvi na pravdo z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti ustne oporoke. Kot že navedeno, je pritožnik prav na podlagi te oporoke že dedoval celotno zapuščino. Vprašanje morebitne neveljavnosti sporne oporoke ni več stvar zapuščinskega sodišča. Za povrh je v obravnavanem primeru že potekel predpisani enoletni rok iz 76. člena ZD za izpodbijanje oporoke zaradi zatrjevanih napak v njeni obliki. Od razglasitve oporoke je namreč minilo več kot leto dni.

8. Izpodbijani sklep torej nima zakonske podlage, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki se bo moralo glede na sklep tega sodišča II Cp 3241/2013 z dne 29. 1. 2014 znova izreči o pritožnikovem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pri tem pa upoštevati, da je zapustničina oporoka (po obliki) veljavna.