Appeal dismissed; no subjective conduct proof needed for interim order against alienation of co-owned property.

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Za izpolnitev nujnega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ se ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, v kateri je tožnik predlagal, da se toženki prepoveduje vsakršna odtujitev in obremenitev njenega solastniškega deleža na nepremičnini parc. št. ... k. o. X in se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil tožnik, ki meni, da nikjer ni določeno, da stranka ne more vložiti predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve le zato, ker ima možnost uveljavljati tudi zaznambo spora oziroma, kot v konkretnem primeru, zaznambo izbrisne tožbe. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ne dovoljuje vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega ta učinkuje, medtem ko zaznamba spora takšne vpise omejuje le s pogojno veljavnostjo. Res je sicer, da z začasno odredbo ne bi bila onemogočena prodaja nepremičnine v postopku za razdružitev nepremičnine, vendar tožnik ni trdil, da se bo za začasno odredbo dosegla preprečitev civilne delitve temveč je poudaril, da je toženka sprejela konkretna ravnanja, da bi uresničila eno od osnovnih upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice, to je unovčevanje premoženja, s čemer je izkazano njeno subjektivno ravnanje. Tudi sicer izkaz nevarnosti po drugem odstavku 272. člena ZIZ ni omejen na izkaz delovanja dolžnika ali tretjega, temveč zadošča že verjeten izkaz nastale posledice same. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je zadosten pogoj izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali otežena. Tožeča stranka je tudi navedla, da toženi stranki ne bi nastala nikakršna škoda, zato tudi sicer ni potreben izkaz nevarnosti po drugem odstavku 272. člena ZIZ. Z izdajo začasne odredbe bo toženka omejena le v primeru, če namerava sporna deleža odtujiti ali obremeniti, v nasprotnem primeru pa škode ne bo utrpela, o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne zahteva verjetnega izkaza subjektivnega konkretnega ravnanja dolžnika (toženke) in je ta nevarnost bistveno bolj objektivizirana, vendar pa mora upnik (tožnik) tudi glede verjetnosti obstoja objektivnega pogoja navesti ustrezna dejstva.

3. Tožnik je obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve(1) v primeru odtujitve sporne nepremičnine onemogočena oziroma precej otežena (ker se po uspešno zaključenem pravdnem postopku v primeru prodaje ne bo mogel več vpisati kot lastnik), utemeljeval s tem, da je toženka, ki je v zemljiški knjigi že vpisana kot solastnica, v nepravdnem postopku že predlagala civilno delitev nepremičnine z razdelitvijo kupnine. Sodišče prve stopnje je na podlagi takih trditev po primerjavi učinkov vpisov predlagane prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznambe spora/izbrisne tožbe (99., 245. in 80. člen ZZK-1) zaključilo, da lahko tožnik nevarnost, da ne bi bilo več mogoče vzpostaviti prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, (celo učinkoviteje(2)) prepreči z vpisom zaznambe izbrisne tožbe v zemljiško knjigo.

4. Pritožnik se sicer strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da s prepovedjo odtujitve in obremenitve prodaja nepremičnine v nepravdnem postopku razdružitve solastnine ne bi bila onemogočena, navaja pa, da v predlogu za izdajo začasne odredbe tega ni trdil (in bo skušal civilno delitev preprečiti z drugimi pravnimi sredstvi) ampak je poudaril, da je „toženka sprejela konkretna ravnanja, da bi uresničila eno od osnovnih upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice-razpolaganje z unovčenjem premoženja, s čimer je izkazala, to je unovčevanje premoženja, s čimer je izkazala subjektivno ravnanje toženke“.

5. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen. V predlogu za izdajo začasne odredbe res ni dobesedno zapisano, „da se bo z izdajo začasne odredbe preprečila civilna delitev nepremičnine“, ampak tega tudi sodišče prve stopnje ni zapisalo na način, kot to sedaj skuša prikazati pritožnik, pač pa le v kontekstu primerjave učinkovanja vpisov zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznambe izbrisne tožbe.

6. Iz trditev v predlogu po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da je tožnik kot edino konkretizirano dejstvo glede obstoja nevarnosti navedel, da je toženka predlagala civilno delitev solastne nepremičnine, zaradi česar se tožnik, v primeru, da bo prodana, po uspešno končanem pravdnem postopku ne bo mogel vpisati kot lastnik. Tega namena zavarovanja pa s predlagano začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve ne more doseči, kar mu je obširno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ker je odločitev sodišča prve stopnje že zato pravilna, se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb in sodne prakse, ki se nanašajo na vprašanje, ali ima upnik interes za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine tudi takrat, ko ima ima možnost zaznambe izbrisne tožbe.

7. Neutemeljene so nazadnje še pritožbene navedbe, da toženki z izdano začasno odredbo ne bi nastala nobena škoda in da konkretnejša obrazložitev v zvezi s tem ni potrebna. Upnik le s prepisom zakonskega teksta iz tretjega odstavka 272. člena ZIZ ne more uspeti.

8. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti Pogodbe o priznanju solastniškega deleža (sklenjene v obliki notarskega zapisa), ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pridobitve lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega ZK stanja.

(2) Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vknjižbo lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča (prvi odstavek 99. člena ZZK-1), enako velja za obremenitev nepremičnine na podlagi sklepa o izvršbi ali sklepa o zavarovanju.