Administrative court dismisses legal aid claim where applicant's income exceeds double the minimum threshold.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke in njenih družinskih članov je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožeča stranka zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za Bpp) zavrnil prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila stroškov sodnega cenilca v postopku pod opr. št. In 1027/2014 Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da znaša lastni dohodek družine v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, upoštevaje izplačano neto plačo, provizijo, ki jo je prejela s strani podjetja A. (za trimesečno obdobje) in otroški dodatek, do katerega je upravičena, 577,92 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 538,40 EUR.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja okoliščine, iz katerih izhaja, da B.B., ki bi bil dolžan plačevati preživnino, te ne plačuje in se izmika plačevanju s tem, da skriva premično in nepremično premoženje. Zato premoženjska škoda za oba mladoletna sinova, glede na večletni čas trajanja postopkov, že sedaj presega znesek 50.000,00 EUR. Opozarja, da je neplačevanje preživnine po 194. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bi tožena stranka morala pri odločitvi upoštevati tudi sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 17. 4. 2015, v kateri se nakazuje, da je sam postopek pod opr. št. In 1027/2014 Okrajnega sodišča v Mariboru brezpredmeten. Zatrjuje, da bi plačilo stroškov sodnega cenilca zelo prizadelo mladoletna otroka. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi oz. podrejeno, da se zadevo vrne organu prave stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Namen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje oz. preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Po določbi 13. člena ZBPP se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Pri tem zakonsko podlago za ugotovitev minimalnega dohodka predstavlja določba 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s prvim odstavkom 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ter Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki znaša od 1. 8. 2014 269,20 EUR.

Kot izhaja iz podatkov predloženega spisa in izpodbijane odločbe je organ za bpp svojo odločitev oprl ravno na določbo 13. člena ZBPP ter ugotovitev, da je tožeča stranka v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela neto plačo v skupnem znesku v višini 4.841,25 EUR, v mesecu januarju 2015 je prejela provizijo v višini 700,00 EUR, pri čemer je organ za Bpp, glede na to, da gre po navedbah tožeče stranke za občasen dohodek, le-tega upošteval v višini 58,33 EUR na mesec (v trimesečnem obdobju tako 175,00 EUR), ter otroški dodatek za otroka C.C. in D.D. v višini 61,69 EUR mesečno. Tako je povprečni mesečni dohodek tožeče stranke in njenih družinskih članov v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 577,92 EUR, zaradi česar je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je znesek 538,40 EUR.

Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožeče stranke pravilno in popolno ugotovljeno, temu pa ne ugovarja niti tožeča stranka v tožbi, organu za Bpp ni bilo potrebno ugotavljati izpopolnjevanja objektivnega pogoja v skladu s 24. členom ZBPP, kjer bi se upoštevale okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožeča stranka vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pri odločanju o upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči morajo biti poleg subjektivnega (finančnega) pogoja, izpolnjeni tudi drugi pogoji, določeni z ZBPP (objektivni pogoj), ki pa morajo biti izpolnjeni kumulativno (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Zato je sodišče iz tega razloga tožbene navedbe o višini škode, ki nastaja zaradi neplačevanja preživnine in negativnih posledicah, ki naj bi jih plačilo stroškov sodnega cenilca povzročilo mladoletnima otrokoma, kot neutemeljene zavrnilo.

Po povedanem je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.