Court dismisses appeal for free legal aid when applicant files appeal directly to court instead of administrative body.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb, tožeča stranka pa na podlagi izdane odločbe prve stopnje tudi ni izkoristila postopkovnih možnosti pred upravnimi organi. Zato je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predmetnim sporom nerazumna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s kritjem stroškov zastopanja pred sodiščem v zadevi IV Ps 801/2015. Svojo odločitev utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da iz dokumentacije v zadevi VI Ps 801/2015 izhaja, da je tožeča stranka dne 11. 5. 2015 na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložila vlogo, ki jo je naslovila kot pritožba zoper odločbo organa prve stopnje ZPIZ. Iz listin v zadevi VI Ps 801/2015 je nadalje tudi razvidno, da tožeča stranka pritožbe ni vložila v skladu s pravnim poukom na ZPIZ temveč na sodišče. Ker sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb zoper prvostopne odločbe ZPIZ, se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje oziroma zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnik zoper izpodbijano odločitev vlaga tožbo. Navaja, da je izpodbijana odločitev nezakonita, saj je organ za brezplačno pravno pomoč odločal o zadevi ZPIZ-a in ne o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kakor to izhaja iz 4. točke obrazložitve sklepa v zadevi VI Ps 801/2015. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral odločati o pravici do brezplačne pravne pomoči ne pa o pritožbenem postopku v zadevi ter podati končno odločitev. Zaradi očitne kršitve materialnega in procesnega prava predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevi vrne v ponovno presojo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Da je zadeva očitno nerazumna je določeno v tretjem odstavku navedenega člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim tudi, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavani zadevi je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo kritja stroškov zastopanja v zadevi VI Ps 801/2015 v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) št. 15 50355280 z dne 22. 4. 2015. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka zoper citirano prvostopno odločbo ZPIZ vložila pritožbo na Višje delovno in socialno sodišče, ki jo je prejelo dne 14. 5. 2015. Ker sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb, tožeča stranka pa na podlagi izdane odločbe ZPIZ prve stopnje ni izkoristila postopkovnih možnosti pred organi ZPIZ (ni vložila pritožbe zoper prvostopno odločbo), je tudi po presoji sodišča prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predmetnim sporom nerazumna. V skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) namreč socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali pa jo je vložila prepozno.

Zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker organ za brezplačno pravno pomoč ni odločal o pravici do brezplačne pravne pomoči, pač pa o pritožbenem postopku v zvezi z odločbo ZPIZ, ne more biti uspešna in jih sodišče zavrača kot neutemeljene.

Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).