Administrative court dismisses lawsuit as time-barred due to deemed service on a Sunday.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je toženka tožniku po uradni dolžnosti za leto 2014 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za v izreku navedena zemljišča na naslovih ... in sicer v skupnem znesku 67,81 EUR. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija omenjeno prvostopenjsko odločbo. Od sodišča zahteva odpravo izpodbijanega upravnega akta in ugotovitev, ali je bilo v postopku poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine.

Tožba je prepozna.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

V obravnavni zadevi je bil upravni postopek končan z odločbo Ministrstva za finance z dne 25. 2. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper prvostopenjski upravni akt. Z zavrnitvijo pritožbe je odločba, izdana na prvi stopnji, postala dokončna (prvi odstavek 424. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). S tem je bil izpolnjen pogoj za vložitev tožbe iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, v skladu s katerim sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku omenjena drugostopenjska odločba vročena na podlagi tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP. Tretji odstavek navedenega člena določa, da pusti vročevalec v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice, pisno sporočilo. V njem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta v tem roku ne prevzame, po četrtem odstavku istega člena velja, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, vročevalec pa po preteku roka pusti dokument v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Iz sporočil o prispelem pismu, ki se nahajata v upravnih spisih, je razvidno, da je bil tožnik 9. 3. 2015 obveščen o prispeli odločbi upravnega organa druge stopnje, naveden pa je bil tudi 15-dnevni rok, v katerem jo morata prevzeti. Ker tega ni storil, je s pretekom roka 24. 3. 2015 nastopila fikcija, da mu je bila tega dne vročena odločba. Naslednji dan, to je 25. 3. 2015, je začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta se je iztekel v četrtek 23. 4. 2015.

Ker je tožnik vložila tožbo priporočeno po pošti 24. 4. 2015, torej po poteku zakonskega roka, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.