Administrative court dismisses appeal against judge recusal ruling as it lacks independent judicial review in administrative proceedings.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevo za izločitev predsednice disciplinske komisije A.A. ter članov B.B. in C.C., imenovanih s sklepom št. 1007-42/2014/3 z dne 12. 9. 2014, ki jo je v disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca D.D., roj. 29. 8. 1974, na ustni disciplinski obravnavi 10. 10. 2014 in z dopisom z dne 17. 10. 2014, podal njegov pooblaščenec, odvetnik E.E. oziroma zanj odvetnica F.F.

2. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga tožbo in predlaga, naj ga sodišče odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranka pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže, ker upravni spor v tem primeru ni dovoljen, saj ne gre za zadevo, ki bi spadala v pristojnost Upravnega sodišča. V primeru, da sodišče tožbe ne bi zavrglo, v nadaljevanju razlaga neutemeljenost tožbenih ugovorov in pravilnost odločitve v izpodbijani odločbi.

K točki I izreka:

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. V tej zadevi izpodbijani akt ne pomeni končne odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ampak pomeni le procesno odločitev.

6. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni sklepi, ali tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavrnjena vloga tožnika za izločitev uradne osebe, pa ni tak sklep.

7. Ker sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Ugovore glede okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost uradne osebe in s tem povezano nezakonitost upravnega akta, pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari (enako tudi Vrhovno sodišče v sklepu I Up 404/2007 in Upravno sodišče v sklepu I U 1538/2014).

8. Ker izpodbijani akt, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravne sporu, je sodišče tožbo, kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

9. Sodišče je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.