Administrative court dismisses free legal aid decision due to failure to assess two statutory conditions.

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Delovnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 222/2014 z dne 7. 1. 2015, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

[JEDRO]

Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči prosilcu ni presojala obstoja dveh pravnih podlag: verjetnosti izgleda za uspeh ter razumnosti zadeve, ki ju kot objektivni pogoj za njeno dodelitev določa 24. člena ZBPP. Prosilec svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni v ničemer utemeljil, prav tako pa ga organ tudi ni k temu pozval. Posledično pa odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prosilcu A.A. dodeli izredna brezplačna pravna pomoč od 31. 12. 2014 dalje, za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v socialnem sporu zoper RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi priznanja pravic iz javnih sredstev. V obrazložitvi tožena stranka navaja določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določajo finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je v tem primeru izpolnjen. Izpolnjen mora biti še objektivni pogoj po 24. členu ZBPP, kjer se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je prosilec v spis vložil odločbo MDDSZ z dne 5. 12. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba z dne 26. 6. 2014, zoper odločitev Centra za socialno delo Celje z dne 9. 6. 2014, s katero mu ni bila priznana pravica do subvencioniranja tržne najemnine za tržno stanovanje, iz razloga, ker prosilec nima prijavljenega stalnega prebivališča na naslovu dejanskega prebivanja. Po vpogledu v izpisek iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sodišče ugotovilo, da je od 31. 10. 2012 brez zaposlitve, njegova partnerica pa od 20. 5. 2014 dalje, zato je pravica do subvencioniranja stanarine zelo pomembna za prosilčev socialno ekonomski položaj. Prosilec nima pravnega znanja, zato se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za zastopanje v sodnem postopku, v katerem se bodo presojala pravna vprašanja in o katerih bo sodišče odločalo šele v okviru dokaznega postopka, zato so izpolnjeni pogoji po 24. členu ZBPP.

2. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sporno, ali prosilec izpolnjuje pogoj iz 24. člena ZBPP. Po tej določbi je treba presojati obstoj dveh pravnih podlag: verjetnost izgleda za uspeh ter razumnost. Tožena stranka ni analizirala zadeve z dejanskega in pravnega stališča. Prosilec prošnje za dodelitev BPP ni v ničemer utemeljil, ravno tako ga organ ni k temu pozval. Ker verjetnosti izgleda za uspeh oziroma razumnost, ki ga določa 24. člen, tožena stranka v izpodbijani odločbi ni presojala, odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navedba, da prosilec nima ustreznega strokovnega znanja, ni v nujni povezavi s sposobnostjo posameznika, da se kljub temu postopka udeležuje sam, brez pooblaščenca.

3. Tožeča stranka je pribavila spis in proučila listine v njem. Po odločbi Centra za socialno delo Celje (CSD) 1231-5060/2014-58N/1 z dne 9. 6. 2014, v zvezi z odločbo druge stopnje MDDSZ št. 12300-3102/2014/2 z dne 5. 12. 2014, prosilcu ni bilo odobreno subvencioniranje najemnine za tržno stanovanje na naslovu …, E. Odločitev temelji na Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). V 28. čl., odstavek 4. je določeno med drugim, da je najemnik tržnega stanovanja upravičen do subvencije najemnine, če ima na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno prebivališče. Tržno stanovanje se nahaja na območju Občine B., prosilec pa ima stalno prebivališče na naslovu .... Tudi po Stanovanjskem zakonu, je v 121a čl. določeno, da pripada subvencija prosilcem, ki plačajo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivanja. Prosilec tako ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev subvencije in je vlaganje tožbe nerazumno in zagotovo nima izgleda za uspeh.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se je prosilec prijavil na javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča in se je uvrstil na listo prosilcev pri razpisu C. d.o.o., ker ima prijavljeno stalno prebivališče v Občini D. Četrti odstavek 28. člena ZUPJS določa, da je najemnik tržnega stanovanja upravičen do subvencije najemnine, če ima na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Prosilec ima prijavljeno začasno prebivališče v Občini E. in ne v Občini B., kot trdi tožeča stranka. Sicer to ni pomembno, pomembno je, da ima na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno začasno prebivališče, kot to zahteva ta določba.

5. V pripravljalni vlogi tožeča stranka navaja, da je pri navedbi razlogov v drugem odstavku zagrešila očitno pomoto, ker je navedla, da se tržno stanovanje nahaja na območju Občine B., namesto pravilno Občine E. in to napako odpravlja s to vlogo. Prosilec ima svoje začasno bivališče na naslovu … v E., stalno bivališče pa na naslovu … v D. Določila zakona, tako Stanovanjskega zakona, kot ZUPJS, je tožeča stranka že navajala. 121a čl. Stanovanjskega zakona jasno določa, kot pogoj pridobitve subvencije, da se prosilec prijavi na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivanja. Po Uredbi o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin je v 11. členu med drugim določeno, da so upravičenci do subvencionirane najemnine tisti najemniki tržnega stanovanja, ki izpolnjujejo pogoje iz 121a čl. Stanovanjskega zakona. Glede na navedeno, v celoti vztraja pri vloženi tožbi.

6. Tožba je utemeljena.

7. Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči prosilcu ni presojala obstoja dveh pravnih podlag: verjetnosti izgleda za uspeh ter razumnost zadeve, ki ju kot objektivni pogoj za njeno dodelitev določa 24. člena ZBPP. Prosilec svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni v ničemer utemeljil, prav tako pa ga organ tudi ni k temu pozval. Navedeni dveh pogojev verjetnosti izgleda za uspeh ter razumnost zadeve, tožena stranka sploh ni presojala, zato odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bila pritožba prosilca zoper odločbo Centra za socialno delo, s katero mu ni bila priznana pravica do subvencionirane tržne najemnine zavrnjena iz razloga, ker nima prijavljenega stalnega bivališča na naslovu dejanskega bivanja in da je zadeva glede na podatke o socialnem stanju prosilca ter njegove partnerice zelo pomembna za prosilčev ekonomski položaj, so samo splošni. To pomeni, da se zakonitosti izpodbijane odločbe glede navedenih dveh pravnih podlag, vsebovanih v določbi 24. člena ZBPP, to je verjetnosti izgleda za uspeh ter razumnosti zadeve oziroma uspeha v sodnem postopku, ne moreta preizkusiti.

8. Nadalje tožena stranka ne navaja materialne podlage, na podlagi katere temelji njena odločitev. 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določno navaja, kaj mora obrazložitev odločbe obsegati. Točka 4 prvega odstavka tega člena določa, da mora obrazložitev obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba. Tožena stranka ni navedla materialnih predpisov, na podlagi katerih je presodila, da bo prosilec za brezplačno pravno pomoč verjetno uspel v postopku pred sodiščem zoper prej navedeno odločbo MDDSZ z dne 5. 12. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba z dne 26. 6. 2014 zoper odločbo CSD Celje z dne 9. 6. 2014. Tožeča stranka na to pomanjkljivost izpodbijane odločbe, zaradi katere ni mogoče preizkusiti njene zakonitosti, pravilno opozarja v tožbenih ugovorih. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer navaja predpisne določbe ZUPJS, ki v 28. členu določa, da je najemnik tržnega stanovanja upravičen so subvencije najemnine, če ima na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar odgovor na tožbo ne more nadomestiti pisne obrazložitve odločbe, kot to določa 214. člena ZUP. Glede na to, da se tožeča stranka v tožbenih ugovorih sklicuje na 121.a člen Stanovanjskega zakona, ki določa možnost subvencije prosilcem, ki so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivanja in na Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (11. člen), bo morala tožena stranka v ponovnem postopku, v smislu 24. člena ZBPP, ponovno presoditi obstoj prej navedenih dveh pravnih podlag in navesti materialne predpise, na podlagi katerih bo odločila o prosilčevi vlogi za (ne)dodelitve brezplačne pravne pomoči.

9. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.