Witness lost wage claim dismissed for failure to request reimbursement immediately after testimony.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahtevek F. za povrnitev zneska 69,43 EUR iz naslova nadomestila plače zaradi odsotnosti U. G. z dela.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 70,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

[JEDRO]

Povrnitev izgubljenega zaslužka mora priča zahtevati takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo, da F. povrne znesek v višini 69,43 EUR iz naslova nadomestila plače zaradi odsotnosti U. G. z dela.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da F. ne prizna povračila stroškov, podredno, da povračilo stroškov naloži v plačilo toženi stranki, podredno, za primer, da s pritožbo ne bi uspela, pa naj sprejme to vlogo kot priglasitev naknadno nastalih stroškov tožeče stranke in jih naloži v plačilo toženi stranki. Sodišče prve stopnje je spregledalo določbo drugega odstavka 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi, sodišče pa jo je dolžno na to opozoriti. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 3. 9. 2014 izhaja, da „priča stroškov ne priglaša, izroči se ji potrdilo za delodajalca“. Priči potrdilo ni bilo izročeno z namenom, da bo njegov delodajalec zahteval povračilo plače. Sicer pa iz sklepa ni razvidno, kdaj je delodajalec pri sodišču povračilo zahteval. Tožeča stranka, ki je v pravdi v večinskem delu (93,3 %) uspela, bi, če bi priča priglasila stroške, le-te uveljavljala v stroškovniku. Izpodbijani sklep je nepravilen tudi zato, ker je bila sodba izdana 3. 9. 2014, izpodbijani sklep pa 24. 10. 2014, zato bi moralo sodišče povračilo stroškov, glede na uspeh tožeče stranke v pravdi, naložiti toženi stranki.

3. Na pritožbo nista odgovorili niti stranki niti F.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da ima priča v skladu z določbo prvega odstavka 242. člena ZPP in prvega odstavka 4. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), pravico do povračila nadomestila plače. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da izpodbijani sklep spregleda določbo drugega odstavka 242. člena ZPP, po kateri mora priča zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi, sodišče pa jo je na to dolžno opozoriti.

6. Izpodbijani sklep delodajalcu U. G., ki ga je sodišče zaslišalo kot pričo na obravnavi 3. 9. 2014, priznava povrnitev priči izplačanega nadomestila plače zaradi njene odsotnosti z dela. Kot je razvidno iz zapisnika z glavne obravnave, priča po zaključku zaslišanja ni podala zahteve za povrnitev stroškov. Nasprotno, izrecno je zapisano, da priča stroškov ne priglaša. Z vabilom na zaslišanje (list. št. 516 spisa) je bila priča pravilno opozorjena na pravico do povrnitve stroškov in na to, da mora to pravico uveljavljati takoj po zaslišanju, ker je sicer prekludirana.

7. Ker priča po zaključku zaslišanja ni zahtevala povračila izgubljenega zaslužka, po oceni pritožbenega sodišča do take zahteve tudi njen delodajalec ni upravičen. Priči izročeno „Potrdilo o prisotnosti na sodišču“, na podlagi katerega je delodajalec priče zahteval povrnitev izplačanega nadomestila plače priči, ne nudi podlage za zahtevano povračilo, kot je materialnopravno zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Določba 13. člena Pravilnika, na kateri temelji izpodbijana odločitev, sicer res nudi podlago za zahtevo delodajalca, da od sodišča zahteva povrnitev izplačane nadomestila plače priči, vendar ne brez zahteve tistega, ki ima pravico do povrnitve (3. člen Pravilnika(1)).

8. V predmetni zadevi bi bila do povrnitve izgubljenega zaslužka upravičena priča U. G., ki, kot je bilo že obrazloženo, povračila ni zahtevala. Pravilnik namreč le natančneje opredeljuje povračilo pravdnih stroškov, ob pogojih, ki so predpisani v ZPP(2).

9. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevek za povrnitev nadomestila plače zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka, ki je s pritožbo uspela, je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi je tožeča stranka upravičena do 70,00 EUR (nagrada za postopek po tar. št. 3220 ZOdvT, plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT), ki jih je dolžan plačati toženec v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju Obče seje Vrhovnega sodišča 13. 12. 2006.

(1) Stroški so odmerijo in povrnejo na zahtevo tistega, ki ima pravico do povrnitve.

(2) Po določbi 1. člena Pravilnika se odmerja povrnitev stroškov, ki gredo pričam, izvedencem, tolmačem in drugim osebam, ob pogojih, ki so predpisani v Zakonu o pravdnem postopku.