Appeal allowed: Notarial deed with multiple debts becomes enforceable for all if debtor consents to all.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznost dopušča ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo izvršbo na nepremičnini z ID znakom ..., do 1/1 (I. točka izreka sklepa), zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnico A.A. na poslovni račun pri D. B. (II. točka izreka), zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika B. B. na plačo (III. točka izreka) ter odmerilo upnici izvršilne stroške na 367,44 EUR, ki jih je dolžna plačati dolžnica v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Odločitev o delni zavrnitvi izvršilnega predloga (II. in III. točko izreka) s pravočasno pritožbo izpodbija upnica iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje glede obsega soglasja o neposredni izvršljivosti v zvezi z notarskim zapisom opr. št. SV 498/10 z dne 22. 7. 2010. Opozarja na 3. člen na strani 9 predmetnega notarskega zapisa iz katerega izhaja, da je ta notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti, zlasti glede vseh njenih denarnih obveznosti. Nadalje izpostavlja, da je sestavni del notarskega zapisa tudi v obliki notarskega zapis sklenjena hipotekarna kreditna pogodba št. ... Sodišču očita, da je izpodbijano odločitev sprejelo le na podlagi parcialnega vpogleda v zadnjo alinejo 3. člena Sporazuma, pri tem pa v celoti prezrlo vse ostale določbe notarskega zapisa, hipotekarne kreditne pogodbe in sporazuma, ki jasno navajajo, da je upničina terjatev na podlagi navedene kreditne pogodbe neposredno izvršljiva zoper celotno premoženje obeh dolžnikov. Pri tem opozarja še na sklep VSL I Ip 4623/2013. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izvršbo v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo prvo dolžnica nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo v posledici zaključka, da sta dolžnica A. A. in solidarni porok in zastavitelj B. B. v notarskem zapisu opr. št. SV 498/10 z dne 22. 7. 2010 podala soglasje za neposredno izvršljivost le glede ustanovljene zastavne pravice na nepremičnini parc. št. 1241/0 ... , v lasti vsakega do ½ celote in v zvezi s poplačilom terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Ob takšnem zapisu v notarskem zapisu pa je mogoče predlagati in tudi dovoliti izvršbo samo na nepremičnine, ki so obremenjene s hipoteko, ne pa tudi na ostalo premoženje. V notarskem zapisu oziroma kreditni pogodbi ni navedeno, da se lahko izvršba opravi tudi z drugimi sredstvi izvršbe, zato je sodišče predlog upnika v delu, kjer je predlagal izvršbo na drugih predmetih in drugih izvršilnih sredstvih, ki niso izrecno navedeni v notarskem zapisu, zavrnilo.

6. Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Če pa je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznosti dopušča ZIZ.

7. Sodišče druge stopnje po vpogledu v notarski zapis opr. št. SV ... z dne 22. 7. 2010 (priloga A4 spisa) ugotavlja, da pritožnik utemeljeno opozarja, da sta dolžnika podala soglasje za neposredno izvršljivost vseh obveznosti iz vseh pravnih poslov, zapisanih v navedenem notarskem zapisu. Prvi odstavek 3. člena ter tretji in četrti odstavek 4. člena strani 9 notarskega zapisa določata, da je notarski zapis, ki obsega po A) sklenjeno kreditno pogodbo o kreditu, pod B) sklenjeno sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, po volji strank na podlagi 4. člena ZN, 20.a člena ZIZ in 142. člena SPZ glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti kreditojemalca A. A. in solidarnega poroka B. B., zlasti glede vseh njunih denarnih obveznosti, ob zapadlosti neposredno izvršljiv, s čimer izrecno soglašata. Torej vsebuje izjavo o dolžnikovem soglasju za neposredno izvršljivost vseh obveznosti iz vseh pravnih poslov, torej tudi denarnih obveznosti iz kreditne pogodbe. Za izterjavo takšnih pa so dovoljena vsa izvršilna sredstva in predmeti, kot le te določata 30. in 32. člen ZIZ.

8. Pritožbena zatrjevanja upnice se tako izkažejo za utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ker bi s spremembo izpodbijane odločitve poseglo v dolžnikovo pravico do ugovora, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za predlagano izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter na plačo. Pri tem naj pri presoji obsega soglasja dolžnikov z neposredno izvršljivostjo upošteva zgoraj navedene smernice sodišča druge stopnje.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.