Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Ip 2504/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:II.IP.2504.2015 AI generated

Appeal dismissed; execution blocked during insolvency proceedings regardless of specific claim impact.

Case Number VSL sklep II Ip 2504/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the creditor's appeal against a lower court's refusal to issue an execution order. The creditor argued that the insolvency proceeding did not affect their specific claim, but the court held that the statutory ban applies to all claims once insolvency proceedings commence. The decision prioritized the goal of preventing interference with the debtor's restructuring over the creditor's specific interest in immediate execution.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Zakon o izvršbi in zavarovanju: Po začetku postopka zaradi insolventnosti je prepovedano izdajati sklepe o izvršbi ali zavarovanju za vse terjatve, ne glede na to, ali ta postopek vpliva na konkretno terjatev ali ne.

Keywords

AI generated
insolvency proceedings execution ban restructuring priority creditor appeal ZFPPIPP 131 enforcement refusal insolvent debtor

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Višje sodišče v Ljubljani II Ip 1385/2013

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Namen prepovedi izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju po začetku postopka zaradi insolventnosti je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. Odločilnega pomena je torej okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo z dne 20. 5. 2015 zavrglo.

2. Zoper sklep vlaga upnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Trdi, da ponovna prisilna poravnava na njegovo terjatev ne učinkuje, zato ni razloga, da sodišče ne bi izdalo sklepa o izvršbi in opravilo izvršbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ali izdajo sklepa o izvršbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrglo, ker je ugotovilo, da se je 5. 1. 2015 na dolžnikom začel postopek prisilne poravnave, odločitev pa je oprlo na določbo prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

6. Upnik navedeno odločitev izpodbija z zatrjevanjem, da v obravnavanem primeru ponovna prisilna poravnava na njegovo terjatev ne vpliva, saj je le-ta nastala po začetku prejšnje prisilne poravnave, ter se pri tem sklicuje na določbo drugega odstavka 221.z člena ZFPPIPP, vendar pa s tem trditvami drugačne odločitve ne more doseči. Namen določbe prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, da po začetku postopka zaradi insolventnosti (kateregakoli postopka zaradi insolventnosti iz 5. člena istega zakona) proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, je namreč predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. V primeru prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava pri tem ni izključena) je namen, ki se ščiti, izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema (136. člen ZFPPIPP), zato novih postopkov izvršbe in zavarovanja načeloma ni dopustno dovoliti, dokler ta postopek ni zaključen. V obravnavanem primeru je torej odločilnega pomena okoliščina, da je bil dolžnik v času vložitve predloga za izvršbo v postopku ponovne prisilne poravnave, in ne okoliščina, ali ta prisilna poravnava na konkretno terjatev vpliva ali ne, kot to pritožbeno uveljavlja upnik. Glede na navedeno pa upnik tudi s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1385/2013 ne more uspeti, saj je dejansko stanje obeh zadevah neprimerljivo.

7. Če bi imel zakonodajalec namen izključiti uporabo 131. člena ZFPPIPP za primere, kot je obravnavani, bi to zapisal v pododdelku 4.8.6., ki ureja ponovno prisilno poravnavo, tako kot je izjeme predpisal za nekatere druge primere (npr. drugi in tretji odstavek 131. člena, šesti do osmi odstavek 221.m člena, drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Ker pa uporaba določbe prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP v primeru ponovne prisilne poravnave ni izključena, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je upnikov predlog za izvršbo zavrglo, pravilna.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).