Appeal against immediate dismissal of protest due to missing lawyer's power of attorney is allowed; appeal against seizure request is dismissed.

I. Pritožbi zoper sklep z dne 29. 4. 2015 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 6. 3. 2015 se zavrne in se sklep potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ustavno sodišče je določbo, ki predvideva sankcijo takojšnjega zavrženja pritožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega pooblastila, razveljavilo, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom pritožbe.

Terjatev, ki naj bo predmet izvršbe, mora biti opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, saj je dopustno zarubiti le določno opredeljeno terjatev, pa tudi prenos terjatve je mogoč le, če je terjatev konkretizirana, kar je še toliko bolj pomembno pri predlaganem prenosu namesto plačila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom z dne 29. 4. 2015 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo upnika z dne 17. 3. 2015, to je pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2015, s katerim je bil zavržen upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – rubežem denarnih terjatev.

O pritožbi zoper sklep z dne 29. 4. 2015:

2. Zoper sklep z dne 29. 4. 2015 se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje z ustreznimi navodili, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju upnikove pritožbe oprlo na določbo petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je določil sankcijo takojšnjega zavrženja pritožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega pooblastila. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015 navedeno določbo, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom pritožbe, razveljavilo. Izpodbijani sklep se torej opira na določbo zakona, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost.

5. Poleg navedenega je treba še pojasniti, da na podlagi devetega odstavka 29. člena ZIZ upnikovemu pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblastila ni treba predložiti. Že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 8. 4. 2013 je bilo označeno pooblastilo odvetniku upnika, ki ga v tem postopku ves čas zastopa in mu tudi sodišče kot pooblaščencu vroča pisanja.

6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi zoper sklep z dne 29. 4. 2015 ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter obravnavalo pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2015.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 3. 2015:

7. Upnik uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli nadaljevanje izvršbe s predlaganim novim izvršilnim sredstvom, dolžniku ali sodišču (proračunu) pa se naloži v plačilo upnikove stroške, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Razlaga termin „konkretna opredelitev dolžnikove terjatve“ tako, da ne pomeni, da bi moral upnik izrecno navesti višino terjatve, ki je predmet izvršbe. V konkretnem primeru je bila terjatev, kolikor je mogoče, konkretno opredeljena, višine pa upnik v predlogu niti ni mogel določiti, saj ta v trenutku vložitve predloga in dopolnitve še ni bila znana.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo pravilne razloge za zavrženje upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, na katere se višje sodišče sklicuje. Zavrača pritožbeno uveljavljanje, da je bila terjatev v zadostni meri opredeljena in da omogoča njeno identifikacijo. V predlogu in njegovi dopolnitvi se je upnik skliceval na terjatev, predvideno v 27. in 28. členu Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 1113135609, ki jo bo po izvršenem končnem obračunu pridobil dolžnik do leasingodajalca. V 27. členu navedene pogodbe je le dogovorjena osnova za končni finančni obračun v primeru odstopa od pogodbe (pravica odstopa od pogodbe je za posamezno stranko predeljena v 25. in 26. členu pogodbe), v 28. členu pa je opredeljen način trženja predmeta leasinga iz 27. člena te pogodbe in končni obračun v tem primeru.

10. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tako naveden predmet izvršbe ne zadošča zahtevi po njegovi opredelitvi. Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je bil podan po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tako da se glede njegove vsebine smiselno uporabi določba 40. člena ZIZ. V tretjem in četrtem odstavku navedenega člena je opredeljeno, katerih podatkov v zvezi s sredstvom oziroma predmetom izvršbe upniku v predlogu ni treba natančno označiti oziroma navesti, med temi izjemami pa ni predvidena izvršba z rubežem in prenosom terjatve, kot jo je predlagal upnik. V prvem odstavku 40. člena je tudi zahtevano, da upnik v predlogu za izvršbo navede druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. Terjatev, ki naj bo predmet izvršbe, mora torej biti opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, saj je dopustno zarubiti le določno opredeljeno terjatev (z rubežem pridobi upnik na njej zastavno pravico, prim. tretji odstavek 107. člena ZIZ), pa tudi prenos terjatve je mogoč le, če je terjatev konkretizirana, kar je še toliko bolj pomembno pri predlaganem prenosu namesto plačila, kot se je pravilno opredelilo prvostopenjsko sodišče.(1)

11. Glede na navedeno tudi po stališču višjega sodišča upnik ni dovolj določno označil terjatve, ki naj bo predmet izvršbe. Pritožba je zato neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka:

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik je sicer s pritožbo zoper sklep z dne 29. 4. 2015 uspel, vendar je s tem dosegel le vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2015, s katero pa ni uspel. Končni uspeh v zvezi s predlogom za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je torej na strani dolžnika, zaradi česar ni podlage za naložitev pritožbenih stroškov v plačilo dolžniku.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VSL I Ip 1406/2014 z dne 23. 5. 2014, prim. sklep VSC I Ip 200/2013 z dne 20. 6. 2013.