Appeal dismissed: Requesting a new seizure is required to avoid execution stoppage during a seizure delay period.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Če se želi upnik izogniti ustavitvi izvršbe na premičnine, mora kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom 3-mesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnik in navaja, da je sodišče neupravičeno ustavilo postopek izvršbe na dolžničine premičnine. Navaja, da je 6. 6. 2014 skladno z 72. členom ZIZ v roku 90 dni od opravila rubeža podal izvršitelju odlog rubeža premičnin pri dolžniku do 30. 6. 2015. Trdi, da je odlog izvršbe na premičnine podal povsem skladno z 72. členom ZIZ, zato se mu zdi povsem nerazumna odločitev sodišča, da je izvršbo na premičnine zaustavilo, ker naj upnik ne bi predlagal ponovnega rubeža. Pove, da je predlagal odlog rubeža, po poteku odloga pa se rubež nadaljuje. Priglaša stroške sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na premičnine na podlagi ugotovitve, da upnik v roku 3 mesecev od dneva neuspešnega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža. Pritožbena navedba, da ustavitev izvršbe na premičnine ni pravilna zaradi pravočasno podanega predloga upnika za odlog izvršbe na premičnine, ni utemeljena. Upnik je sicer res predlagal pri izvršitelju odlog rubeža premičnin za dobo enega leta do 30. 6. 2015 v smislu 72. člena ZIZ, vendar pa navedeno dejstvo ne more vplivati na potek zakonitega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 88. člena ZIZ. Odlog izvršbe na predlog upnika namreč pomeni zastoj v postopku izvršbe, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka po določbi ZPP, do katerega pride po volji strank. Zaradi mirovanja postopka pa ne prenehajo teči z zakonom določeni roki (to pa pomeni, da je upnik v izvršilnem postopku v svoji dispoziciji, s katero daje pravzaprav dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost, da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen). Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom 3-mesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka (sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 4284/2012 z dne 3. 10. 2012).

6. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).