Appeal dismissed: Third party's unreasoned objection did not cause unjustified costs to the creditor.

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani 2. točki potrdi.

[JEDRO]

Tretjemu, ki je vložil neobrazložen in s tem neutemeljen ugovor, ni mogoče očitati, da je z vložitvijo ugovora tretjega upniku neutemeljeno povzročil stroške vloženega odgovora na ugovor tretjega. Čeprav mu je bil ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor, upnik zgolj zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor od tretjega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretje A. A. z dne 12. 3. 2014 zavrnilo (1. točka izreka) in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sedmi odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Navedeni člen ne določa, da mora upnik v zahtevi za povrnitev stroškov zatrjevati, da mu je tretji stroške povzročil neutemeljeno, dovolj je, da upnik zgolj poda zahtevo za povrnitev stroškov. Neutemeljeno je tudi sklicevanje sodišča, da odgovor na ugovor ni pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje. Upnik je bil prisiljen podati odgovor, saj ne ve in niti ni mogel vedeti kakšna bo odločitev sodišča, pri čemer mu morebitna neaktivnost lahko povzroči škodo, v konkretnem primeru ustavitev izvršbe na zarubljene premičnine. Sodišče prve stopnje je imelo možnost, da o ugovoru dolžnice odloči brez pošiljanja ugovora upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 2. točki odločilo, da upnik sam krije svoje stroške, ki so mu nastali v zvezi z odgovorom na ugovor tretje. V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Sodišče prve stopnje je ugovor tretje zavrnilo, ker je ugotovilo, da tretja obstoja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, ni verjetno izkazalo, zato je njen ugovor neutemeljen. Tretji je v laičnem ugovoru pojasnjeval okoliščine, v katerih je prišlo do rubeža, ter zatrjeval, da je zarubljenih devet stvari njegova last in da ni odgovoren za sinovo materialno in finančno stanje. Za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov.

6. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje sprejelo enako odločitev ne glede na vsebino odgovora na ugovor, saj je po mnenju sodišča prve stopnje bil dolžničin ugovor neobrazložen. Peti odstavek 64. člena ZIZ določa, da če tretja vloži neobrazložen ugovor se šteje, da je ta neutemeljen. Tretjemu v predmetni zadevi ni mogoče očitati, da je z vložitvijo ugovora tretjega, se pravi pravnega sredstva, ki mu gre po ZIZ, upniku neutemeljeno povzročil stroške vloženega odgovora na ugovor tretjega, ne glede na to, da je vloženi ugovor tretjega laičen in da v njem tretji svoje pravice ni izkazal s stopnjo verjetnosti. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je s samim dejstvom, da je tretja vložila neobrazložen in s tem neutemeljen ugovor, upniku neutemeljeno povzročila stroške. Čeprav mu je bil ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor, upnik zgolj zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor od tretjega.

7. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zavrnitev pritožbe zajema tudi zavrnitev pritožbenih stroškov.