Appeal dismissed; compulsory settlement procedure start does not suspend enforcement when objection phase is pending.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku, zato uporaba 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo dolžnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in kot bistveno navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan 15. 9. 2014, nad dolžnikom pa se je pred tem, to je 12. 9. 2014 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 4057/2014. Meni, da bi skladno s 132. členom ZFPPIPP v povezavi 221.b členom ZFPPIPP sodišče moralo izvršilni postopek prekiniti. Predlaga ugoditev pritožbi dolžnika in prekinitev postopka izvršbe oziroma podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj v nadaljevanju postopek prekine oziroma izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi ter prepusti zadevo v reševanje pristojnemu sodišču.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave prekine z začetkom postopka prisilne poravnave. Višje sodišče ugotavlja, da citirane določbe v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Sodišče prve stopnje namreč s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni zgolj dovolilo izvršbe za poplačilo upnikove terjatve, temveč sklep o izvršbi vsebuje tudi kondemnatorni del, s katerim je dolžniku naloženo, naj v 8 dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Sodišče prve stopnje je torej s sklepom o izvršbi izdalo tudi plačilni nalog, dolžnik je nato vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti, zato ta še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku, zato uporaba prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, in je pritožba v tej smeri neutemeljena.

6. Glede na to, da upnik v pritožbi uveljavlja le, da bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti izvršilni postopek, kar je, kot je bilo obrazloženo zgoraj, neutemeljeno, je višje sodišče izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne kršitev materialnega prava. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor, v katerem je zatrjeval, da je podal predlog za obročno odplačilo dolga, materialnopravno pravilno ocenilo kot neobrazložen v skladu s kriteriji z drugega odstavka 61. člena ZIZ. Za izkaz ugovornega razloga iz 6. ali 9. točke 55. člena ZIZ bi moral dolžnik zatrjevati obstoj že sklenjenega dogovora z upnikom o obročnem odplačilu dolga, in za to predlagati dokaze.

7. Višje sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).