Administrative court dismisses appeal when construction is illegal due to location change rather than mere non-compliance.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi ne gre za neskladno gradnjo iz 153. člena ZGO-1, saj izdano gradbeno dovoljenje podeljuje pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določeni lokaciji (3,0 m od zahodne meje), investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo lokacijo (16,60 m od zahodne meje) in s tem doseči uporabo 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje. Investitor je torej dolžan graditi le tisto, kar je določeno v gradbenem dovoljenju, v nasprotnem primeru nase prevzame tveganje, da bo objekt odstranjen kot nelegalna gradnja.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) tožniku izrekla inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje stanovanjskega objekta na zemljišču parcela št. 5732/8 k.o. A. etažnosti K+P+1, zunanjih gabaritov cca. 16,65 m x 25,10 m. Naložila mu je, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo navedenega objekta (1. točka izreka) in ga odstraniti v treh mesecih po vročitvi te odločbe ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka). V 4. točki izreka mu je naložila prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1. Navedla je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka) in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (6. točka).

Iz obrazložitve izhaja, da je toženka opravila oglede ter ugotovila, da je zgrajen objekt drug, kot je bil dovoljen z gradbenim dovoljenjem. Z gradbenim dovoljenjem je dovoljena gradnja stanovanjskega objekta etažnosti K+P+1, tlorisne velikosti 8,00 m x 13,20 m, z odmikom objekta od zahodne meje 3,0 m, dejansko pa je zgrajen stanovanjski objekt etažnosti K+P+1, tlorisne velikosti cca. 16,65 m x 25,10 m, z odmikom objekta od zahodne meje za cca. 14,60 m. Zgrajenega stanovanjskega objekta ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem z dne 19. 10. 2007, zato gre za nelegalno gradnjo.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z vabilom z dne 14. 11. 2012 povabljen na ogled na kraju samem, ki je bil izveden 7. 12. 2012. Vabilo je bilo pooblaščeni odvetniški pisarni tožnika vročeno 19. 11. 2012, tožnik pa se ogleda ni udeležil, niti se ni opravičil. Poleg tega so bile tožniku vse ključne ugotovitve inšpekcijskega postopka poslane pisno v izjavo, na kar se je tožnik tudi odzval in podal pisno izjavo. S tem je imel možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Glede pravilnosti izmer se sklicuje na strokovno znanje inšpektorja, ki je objekt izmeril. Ker v obravnavanem primeru neskladno zgrajenega dela objekta ni mogoče odstraniti in s tem gradnjo uskladiti s pogoji gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno in ne neskladno gradnjo. Za tak položaj gre po mnenju upravnega organa druge stopnje vedno, kadar nek objekt ni zgrajen na mestu, ki je zanj predviden z gradbenim dovoljenjem.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka bistveno kršila pravila postopka, saj je opravila ogled, ne da bi ga nanj povabila. Vabilo na ogled je bilo poslano tožnikovi pooblaščenki, ki pa je toženko obvestila, da tožniku ni uspela vročiti vabila na obravnavo, prav tako pa je bilo pred vročitvijo predmetnega vabila pooblastilo odpovedano. Opozarja, da je že v pisni izjavi opozoril na nepravilno izmero objekta, kar pa ni bilo upoštevano. Meni, da toženka nepravilno ugotavlja, da gre za nelegalno gradnjo, saj ni upoštevana možnost legalizacije objekta. Premik objekta je skladno s prostorskim aktom, ki ureja obravnavano gradnjo, dovoljen. Poleg tega gre v konkretnem primeru za nadomestno gradnjo, ki jo PUP izrecno dopušča.

Tožnik navaja, da ne oporeka ugotovitvi toženke, da je objekt zgrajen drugje, in ne tam, kjer je bil predviden z gradbenim dovoljenjem, ugovarja pa ugotovitvi, da gre za nelegalno gradnjo, saj je upoštevajoč prostorske akte za tak poseg možno pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje, česar toženka ni upoštevala. Spremembe tlorisa pa je mogoče odpraviti s premikom ene stranice hiše. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem, ko je bila s sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, opr. št. III U 343/2011 z dne 21. 9. 2012 odpravljena prejšnja odločba upravnega organa iz razloga, ker tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti uveljavljati in zavarovati svojih pravic in pravnih koristi.

Glede tožnikovega ugovora, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka, ker je toženka opravila ogled, ne da bi ji vročila vabilo, sodišče odgovarja, da v zadevi ni sporno, da je tožnika v času vročitve vabila zastopala odvetnica B.B. Prav tako ni sporno, da je navedena odvetnica vabilo na ogled prejela 19. 11. 2012 in šele po prejemu vabila dne 5. 12. 2012, kar je 16. dan po prejemu vabila in dva dni pred predvidenim ogledom, toženki sporočila, da ji je tožnik pooblastilo odpovedal.

Odpoved pooblastila se mora naznaniti organu pisno ali ustno na zapisnik, velja pa od trenutka, ko je naznanjen (drugi in tretji odstavek 58. člena ZUP). Navedeno pomeni, da odpoved pooblastila zavezuje organ šele od trenutka, ko mu je bila naznanjena. Ker v zadevi ni sporno, da je toženka pooblaščenki tožnika vabilo vročila, še preden je ta organu naznanila odpoved pooblastila, je bila vročitev vabila na ogled pravilno opravljena, s tem pa je toženka tožniku omogočila, da na njem sodeluje. Tožbeni ugovor, da je toženka opravila ogled, ne da bi dala tožniku možnost, da na njem sodeluje, zato ni utemeljen. Poleg tega ni sporno, da je je bil tožnik z vsemi ugotovitvami, ki so v zadevi bistvene, seznanjen, in se je glede njih tudi pisno izjavil. V pisni izjavi je le pavšalno navedel, da so ugotovitve inšpektorja na terenu neskladne z dejanskim stanjem, za katere ugotovitve gre in v čem naj bi bila neskladnost pa ni navedel.

Po 12.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oz. dela izvajajo oz. so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. V primeru neskladne gradnje 153. člen ZGO-1 določa, da se investitorju v prvi fazi naloži pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek), v naslednji fazi, če za spremembo ne zaprosi ali je ne pridobi, pa odstranitev tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek).

Vendar v obravnavani zadevi ne gre za neskladno gradnjo iz 153. člena ZGO-1, saj izdano gradbeno dovoljenje podeljuje pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določeni lokaciji (3,0 m od zahodne meje), investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo lokacijo (16,60 m od zahodne meje) in s tem doseči uporabo 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje. Investitor je torej dolžan graditi le tisto, kar je določeno v upravnem dovoljenju, v nasprotnem primeru nase prevzame tveganje, da bo objekt odstranjen kot nelegalna gradnja (enako tudi v sodbi Upravnega sodišča I U 1732/2009 z dne 21. 10.2010).

To pomeni, da se gradnja objekta na drugi lokaciji lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), ki se nanaša na gradnjo na tej drugi lokaciji. Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, pa gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Glede na ugotovitve inšpektorja, po katerih je bila z gradbenim dovoljenjem z dne 19. 10. 2007 dovoljena gradnja stanovanjskega objekta tlorisne velikosti 8,00 m x 13,20 m, z odmikom objekta od zahodne meje 3,0 m, dejansko pa je zgrajen objekt tlorisne velikosti cca 16,65 m x 25,10 m, z odmikom objekta od zahodne meje cca. 14,60 m, gre tudi po prepričanju sodišča za gradnjo povsem drugega objekta, na drugi lokaciji, kot je bil dovoljen z navedenim gradbenim dovoljenjem.

Zato je pravilna ugotovitev toženke, da gre za nelegalno, in ne za neskladno gradnjo, kot meni tožnik. Že to, da gre za gradnjo objekta na drugi lokaciji, kar v tožbi priznava tudi tožnik, zadostuje za ugotovitev, da ni možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju. Že iz samega citiranega zakonskega besedila je namreč razvidno, da mora biti pri neskladni gradnji možna uskladitev z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pa, kot rečeno, v obravnavanem primeru, ko gre za gradnjo objekta drugačnih tlorisnih dimenzij, na drugi lokaciji, ni mogoče.

Ugotovitev, ali je predmetna gradnja skladna s predpisi in ali bo tožnik zanjo lahko pridobil gradbeno dovoljenje je zato v tem primeru pravno nepomembna.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.