Administrative court allows suit for administrative silence, ordering agency to decide on appeal within 30 days.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court granted the plaintiff's suit for administrative silence regarding an unresolved appeal against an environmental agency decision. The defendant argued that the case was complex and staff shortages delayed resolution, but the court rejected this as irrelevant to statutory deadlines. Consequently, the court ordered the defendant to decide on the appeal within 30 days and awarded the plaintiff 347.70 EUR in court costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 28(2) of the Administrative Procedure Act; Article 69 of the Administrative Procedure Act: If a second-instance organ fails to issue a decision on an appeal within two months, the applicant may file an administrative suit, and the court must order the organ to decide within a set period regardless of internal workload or complexity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za okolje in prostor kot drugostopenjskemu organu naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe odloči o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Agencije RS za okolje št. 35523-307/2013-18 z dne 8. 8. 2014.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
[JEDRO]
Sodišče sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 22. 5. 2015 pri Upravnem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo, navedeno v izreku te sodbe. V tožbi navaja, da je to pritožbo vložila že 1. 9. 2014, ker o njej ni bilo odločeno v dveh mesecih pa je 11. 12. 2014 na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (zdaj Ministrstvo za okolje in prostor) naslovila zahtevo za izdajo odločbe. Ker o pritožbi vse do vložitve tožbe ni bilo odločeno, sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in toženi stranki naloži, naj odloči o njeni pritožbi zoper navedeno odločbo, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da gre za vrsto zadev, ki so zahtevne in zato terjajo več časa za obravnavo, posebno zato, ker skuša v največji možni meri odločati meritorno. Pripad zadev je v porastu, na čas odločanja pa vplivajo tudi kadrovski problemi, povezani z odhodi uslužbencev, in težave v zvezi s ponovno vzpostavitvijo Ministrstva za okolje in prostor. Pritožbe se rešujejo po vrstnem redu, tako da rešitev obravnavane zadeve pričakuje jeseni 2015.
Tožba je utemeljena.
Po drugem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sme stranka v primeru, če organ druge stopnje v dveh mesecih (…) ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.
Kot izhaja iz upravnih spisov in med strankama tudi ni sporno, je tožeča stranka po poteku zakonskega roka dveh mesecev v skladu z navedeno določbo ZUS-1 od drugostopenjskega organa zahtevala, naj odloči o njeni pritožbi. Med strankama prav tako ni sporno, da drugostopenjski organ tega ni storil ne v nadaljnjem sedemdnevnem roku, ne do vložitve tožbe.
Navedeno pomeni, da je tožba zaradi molka organa upravičena, zato je sodišče v skladu z 69. členom ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o pritožbi v roku, navedenem v izreku sodbe. Pri tem pripominja, da sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).
Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), navedeni znesek pa se poviša še za zahtevani 22 % DDV (62,70 EUR). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).