Appeal dismissed; sole proprietor tax waiver based on business assets, not family income.

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišče prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženo stranko delno oprosti plačila sodne takse za postopek o vloženi pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 17/2014 z dne 27. 2. 2015 tako, da je dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa plačati sodno takso v znesku 24,00 EUR na račun sodnih taks naslovnega sodišča.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in uveljavlja, da je sodišče kršilo določbe Zakona o sodnih taksah, Zakona o brezplačni pravni pomoči in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da bi s takojšnjim plačilom sodne takse bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožena stranka preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Glede na to, da dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov ne presega dvakratnika minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2014 dalje znaša 538,00 EUR in da tožena stranka ne poseduje niti nepremičnin niti premičnin in nobenega drugega premoženja, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri odmeri sodne takse, tožena stranka izpolnjuje pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročnem plačilu sodne takse ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih, niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave.

5. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke le to delno oprostilo plačila sodne takse, ki za predmetni postopek za pritožbo znaša 240,00 EUR, ter toženi stranki naložilo plačilo sodne takse v višini 24,00 EUR. Odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da je tožena stranka samostojni podjetnik, da je poslovno leto 2014 zaključila s pozitivnim poslovnim izidom v višini 5.050,00 EUR, ter da razpolaga s premoženjem v višini 36.710,00 EUR v aktivi, sicer obremenjeno s kratkoročnimi in poslovnimi obveznostmi v višini 31.660,00 EUR.

6. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve s takšno odločitvijo in razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, soglaša in odločitvi kot pravilni pritrjuje. Dejstvo je namreč, da je v obravnavani zadevi tožena stranka samostojni podjetnik, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks presoja finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot samostojnega podjetnika in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Zato njene navedbe v zvezi z družinskimi člani tožene stranke za odločitev o vloženem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z njegovo dejavnostjo niso relevantne, zato se sodišče druge stopnje do tovrstnih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

7. Sodišče prve stopnje je povsem ustrezno upoštevalo ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke kot samostojnega podjetnika in ji je od sicer določene sodne takse v višini 240,00 EUR v plačilo naložilo le 24,00 EUR, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more ogroziti njene dejavnosti.

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).