Appeal dismissed; court requires full financial assessment, not just liquidity, for court fee exemption.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the first-instance court's refusal to grant a court fee exemption was rejected by the higher court. The appellant argued that their company's near-total loss of 2 million euros proved they could not pay the fees without endangering their business. The appellate court ruled that liquidity alone is insufficient and mandated a comprehensive review of the company's assets, which showed sufficient resources to pay the fees within the extended deadline.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 366. člen; 365. člen: When deciding on exemption from court fees, the court must comprehensively assess the financial, liquidity, and asset situation of the liable party; mere current illiquidity does not suffice to prove inability to pay without endangering the activity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. ZAZNAMEKPritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.
[JEDRO]
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka) ter odločilo, da se predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse ugodi in toženi stranki plačilo sodne takse za napoved pritožbe oziroma za postopek o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 230/2014 z dne 17. 2. 2015 v predmetnem postopku odloži za čas 6 mesecev od izdaje tega sklepa oziroma najdlje do izdaje odločbe višjega sodišča o pritožbi zoper navedeno sodbo, v kolikor ta okoliščina nastopi pred potekom 6 mesecev od izdaje tega sklepa (II. točka izreka).
2. Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in izpodbija odločitev, sprejeto s I. točko tega sklepa. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava saj ocenjuje, da je bil predlog, ki je bil vložen glede oprostitve plačila sodne takse, pravilen, popoln in po vsebini utemeljen, zato odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne, ni pravilen. Likvidnostno stanje tožene stranke je takšno, da tožena stranka plačila takse v celoti ne zmore, ter bi zato moralo sodišče toženo stranko oprostiti plačila sodne takse, saj izguba podjetja presega oziroma dosega skoraj 2.000.000,00 EUR. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa, ter da se o vloženem predlogu ponovno odloči tako, da se mu v celoti ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave.
5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da likvidnostno stanje tožene stranke trenutno ne omogoča plačila sodne takse, ki znaša 3.003,00 EUR, ter da teh sredstev tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Kljub navedenemu pa je prvostopno sodišče zaključilo, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse, ker je ugotovilo, da ima tožena stranka glede na podatke zadnje objavljenih računovodskih izkazov, to je za poslovno leto 2013, za 18.609.315,00 EUR opredmetenih osnovnih sredstev, ter da tožena stranka ni navajala, da bi bila njena sredstva obremenjena z zastavnimi pravicami tretjih oseb.
6. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče celovito presoditi finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje taksnega zavezanca. Zgolj trenutno nelikvidnostno stanje namreč ne zadošča za ugotovitev, da stranka dolžne sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je takšno celovito presojo opravilo in pravilno upoštevalo, da je izkazano premoženjsko stanje tožene stranke takšno, da bo v odloženem roku za plačilo sodne takse omogočalo toženi stranki plačilo le te. Tožena stranka takšnemu zaključku prvostopnega sodišča v pritožbi niti ne oporeka in v predlogu za taksno oprostitev tudi ni navajala, da ne bi razpolagala z vnovčljivim premoženjem.
7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani I. točki potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).