Appeal dismissed because jurisdictional objections must be raised in the answer, not the appeal. Jurisdiction was already established. No procedural violations found.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering payment of debt and costs. The appellants argued that the local court lacked jurisdiction, citing a similar case where the objection was successful. The court ruled that jurisdictional objections must be filed in the answer to the complaint, not in the appeal, and that no procedural violations occurred.
Legislator headnote
AI generated22. člen ZPP; 337. člen ZPP; 353. člen ZPP: Jurisdictional objections must be raised in the answer to the complaint; appeals cannot introduce new jurisdictional challenges, and the court will not examine procedural violations unless explicitly alleged in the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženca bi lahko podala ugovor krajevne pristojnosti najkasneje v odgovoru na tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63918/2013 z dne 25. 4. 2013, po katerem sta toženca v roku 8 dni dolžna plačati znesek 487,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2013 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 71,00 EUR. V plačilo jima je naložilo tudi pravdne stroške v višini 54,10 EUR.
2. Zoper sodbo vlagata pritožbo toženca in v njej poudarjata, da je Okrajno sodišče v Kranju v identični zadevi med pravdnima strankama podoben tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklicujeta se na sodbo P 328/2011 z dne 1. 2. 2013 in jo prilagata. Na podlagi te sodbe in zaradi enotne sodne prakse bi moralo sodišče tudi v tem postopku pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti. Ugovarjata krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Radovljici.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženca bi lahko podala ugovor krajevne pristojnosti najkasneje v odgovoru na tožbo do razpisa glavne obravnave (22. člen ZPP). V pritožbi podanega ugovora zato sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj se je krajevna pristojnost že ustalila.
5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem se sodba lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženca takšnih kršitev ne uveljavljata, pritožbeno sodišče pa jih tudi ni zaznalo samo v okviru uradnega preizkusa, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP.
6. Neutemeljeno je sklicevanje pritožnikov na sodbo Okrajnega sodišča v Kranju P 328/2011 z dne 1. 2. 2013. Toženca sodbo, s katero sta razpolagala pred zadnjim narokom za glavno obravnavo, prilagata šele k pritožbi, kar glede na določilo 337. člena ZPP ni dopustno. Prav tako položaj iz omenjene sodbe ni primerljiv s konkretno zadevo. Tožeča stranka je namreč s pripravljalno vlogo, imenovano dopolnitev tožbe, ustrezno dopolnila svojo trditveno podlago in jo dokazno podkrepila. Glede na nekonkretizran ugovor tožencev je tožeča stranka v tem postopku povsem zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Nasprotne povsem pavšalne navedbe tožencev niso utemeljene.
7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP.