Appeal partially allowed; filing a simplified forced settlement plan validly excuses delay in bankruptcy petition decision.

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 4. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje (v izpodbijani 2. in 3. točki izreka) potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: T. d. o. o (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo M. Š. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijsko oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Stečajna pisarna, stečajni upravitelj, matična številka: 00000 (3. točka izreka). Postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015, je ustavilo (4. točka izreka).

2. Dolžnik je pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015 in pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 1387/2015. Pritožuje se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki ga je izdalo pod opr. št. St 1387/2015, odločilo tudi o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015. Zato je pritožbeno sodišče obravnavalo obe pritožbi skupno.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom, ker je zaključilo, da dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in začetkom le-tega ni opravičil odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim. Zato je štelo, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 238. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), to je neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno.

6. V prvem odstavku 238. člena ZFPPIPP je sicer res določeno, da dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka bodisi z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo bodisi na način, da sodišču predloži dokaze, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, zaradi česar je odpravil svojo insolventnost. Vendar pa je sodna praksa že izoblikovala stališče, da lahko dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 248/2014, Cst 278/2015, Cst 187/2014, Cst 333/2014, Cst 97/2015). Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave je namreč enak kot namen postopka redne prisilne poravnave, to je, da se omogoči dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben. Sodišče prve stopnje je torej zmotno zaključilo, da dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad njim, ki je bil že začet, ni opravičil odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad njim, in zato neutemeljeno začelo stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi ugotovitve, da obstoji neizpodbojna domneva o dolžnikovi insolventnosti iz drugega odstavka 238. člena ZFPPIPP.

7. Zato je tudi nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki teče nad dolžnikom pod opr. št. St 1963/2015, ki ga je sodišče prve stopnje ustavilo zgolj iz razloga začetega stečajnega postopka nad dolžnikom.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. in 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. V preostalem delu, to je glede odločitve o imenovanju upravitelja (2. in 3. točka izreka) pa je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ker je ugotovilo, da s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sodišče prve stopnje ni imenovalo upravitelja (ki bi nadzoroval poslovanje dolžnika), kar bi moralo v skladu z določbo drugega odstavka 237.a člena ZFPPIPP. S tem je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.

10. Sodišče prve stopnje bo, upoštevaje zgoraj navedeno in glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 371/2015 z dne 1. julija 2015 razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave St 1963/2015 z dne 6. 5. 2015 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek z navodili, da obravnava pritožbene trditve v zvezi z neizpolnjevanjem pogojev za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, zlasti trditve, ki jih je pritožnica podala v smeri zatrjevane zlorabe pravic, moralo najprej obravnavati te trditve, nato pa ponovno odločiti o predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.