Court grants full tax waiver for appeal if applicant would qualify for social aid upon application.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse za revizijski postopek.

[JEDRO]

Sodišče lahko stranko v celoti oprosti plačila sodne takse, četudi ta ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabijo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse za revizijski postopek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki pa je plačilo sodne takse za revizijski postopek odložilo do izdaje končne odločbe v tem revizijskem postopku (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se je pritožil toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da sodišče sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Določba 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sicer določa, da lahko sodišče stranko v celoti oprosti plačila sodne takse le, če je na podlagi odločbe pristojnega organa prejemala denarno socialno pomoč, stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Vendar pa je Ustavno sodišče z odločbo U-I-85/14-13 z dne 10.7.2014 ugotovilo delno ustavno neskladnost iz prvega v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 in odločilo, da se do odprave neskladja sporne določbe uporabljajo tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

5. Pri odločanju o oprostitvi plačila taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1) in pri tem upoštevati odločitev ustavnega sodišča glede presoje o utemeljenosti do prejemanja socialne pomoči, če bi toženec zanjo zaprosil. Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabijo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre. Drugi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družina (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ob vložitvi revizije je znašal osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR in je torej njegov dvakratnik 538,40 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, da zatrjevana dejstva in predloženi dokazi toženca zadostujejo za odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe v postopku, torej njegovo slabo premoženjsko stanje, vendar pa glede na že zgoraj navedeno napravilo napačen materialnopravni zaključek, da to zaradi ne-zatrjevanja prejemanja socialne pomoči ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse. Iz navedb toženca, da je brez premoženja, da ga preživljata mati in sestra, da živi v stanovanju, ki je v lasti matere, katerega obratovalne stroške v celoti krije njegova mati, da občasno zaprosi za izredno denarno socialno pomoč in je iskalec zaposlitve, izhaja njegovo slabo premoženjsko stanje. Toženec je tudi predložil dokazila in izjavo, da premoženja nima. To izhaja tudi iz priložene odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani BPP 420/2015 z dne 26.2.2015, kjer mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednim pravnim sredstvom v predmetni zadevi v obsegu sestave in vložitvi revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Pritožnik nima prejemkov, ki bi presegali višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, niti nima nobenega premoženja (in torej ne presega zneska določenega v 27. členu ZSVarPre), ki bi izključevalo pravico do socialne pomoči, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodne takse.

7. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženca oprostilo plačila sodne takse za revizijski postopek (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).