Appeal dismissed; claimant must pay court fee despite bankruptcy-induced procedure suspension.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožeča stranka mora kljub prekinitvi postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko doplačati sodno takso za pravdni postopek. Doplačilo sodne takse ni pravdno dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 21375/2014 z dne 24.2.2014, tudi v 1. odstavku izreka in postopek ustavilo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopa (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj sodišče po tem, ko se bo prekinjeni pravdni postopek nadaljeval, pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter tudi plačilni nalog razveljavi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 22.5.2014 tožeči stranki naložilo doplačilo manjkajoče sodne takse za pravdni postopek. V pritožbi tožeča stranka navaja, da zaradi 7.5.2014 nad toženo stranko začetega stečajnega postopka sodišče ne bi smelo izdati plačilnega naloga, prav tako pa ne bi smelo izdati sklepa o ustavitvi postopka, saj je bil postopek prekinjen.

6. Višje sodišče pritrjuje stališču, da se zaradi nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka pravdni postopek prekine (4. točka 1. odstavka 205. člena ZPP). Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (1. odstavek 207. člena ZPP), in dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 207. člena ZPP). Vendar pa (do)plačila sodne takse ni mogoče opredeliti kot pravdnega dejanja. To namreč predstavlja le procesno predpostavko za kasnejšo opravo pravdnih dejanj. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (na primer sklepa VSL I Cpg 1350/2010 in VSL I Cpg 639/2013), ki je tožeči stranki očitno znana, se pa z njo ne strinja.

7. Tudi v času prekinitve postopka je dopustno izdati določene sklepe, kot je na primer sklep o prekinitvi postopka iz razlogov po 1. odstavku 205. člena ZPP, o čemer po mnenju višjega sodišča ni dvoma. Vsekakor pa mora tožeča stranka kljub prekinitvi postopka, pri čemer ovira obstaja le na strani tožene stranke, ne pa na strani tožeče stranke, doplačati manjkajočo sodno takso, s čimer bi bila šele izpolnjena osnovna procesna predpostavka za nadaljnjo opravo pravdnih dejanj. Ker tožeča stranka v postavljenem roku te svoje dolžnosti ni izpolnila, ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje tega postopka, v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP pa se zaradi tega šteje, da je umaknila tožbo. Prekinitev postopka, do katere je prišlo iz razlogov na strani druge pravdne stranke, na izdajo takega sklepa ne vpliva.

8. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).