Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 763/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.763.2014 AI generated

Appeal dismissed; evidence requires sufficient assertions before admissibility in civil proceedings.

Case Number VSL sodba I Cpg 763/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment regarding enforcement proceedings and interest calculations. The appellant argued that the lower court erred by failing to hear a witness to prove a third party paid utility bills, claiming the factual record was incomplete. The court ruled that the appellant failed to substantiate these claims with specific details, rendering the proposed witness testimony merely informational and inadmissible under the burden of proof rules.

Legislator headnote

AI generated

7. člen ZPP; 350. člen ZPP: For any evidence, including witness testimony, sufficient assertions must be established; if the party fails to meet their burden of proof, proposed evidence is informational and inadmissible.

Keywords

AI generated
burden of proof admissibility of evidence witness testimony substantiated claims informational evidence civil procedure enforcement proceedings

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Za izvedbo vsakega dokaza (tudi s pričami) morajo biti postavljene zadostne trditve. Stranka mora najprej zadostiti svojemu trditvenemu bremenu. Če ji to ne uspe, je predlagan dokaz informativne narave in kot takšen ni dovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 213832/2011 z dne 30.12.2011 ohranilo v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico v znesku 5.817,90 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 5.383,43 EUR od dne 29.12.2012 dalje do plačila in od zneska 434,47 EUR od dne 30.12.2011 dalje do plačila ter v tretjem odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 134,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.1.2012 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 434,47 EUR za čas od 29.12.2011 do 30.12.2011 je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 834,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka oziroma podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Napačno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče in njenega zakonitega zastopnika in je v posledici tega ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razjasnjeno. Pritožnica je podala trditve o tem, da naj bi bili poslovni prostori, na katere se nanaša plačilo računov dobavljene električne energije, oddani v najem drugi pravni osebi, ki se je zavezala te obveznosti do tožeče stranke poravnati in da so bili ti računi plačani v celoti in v roku. Te trditve naj bi potrdila izpovedba priče M. V.in zakonitega zastopnika tožene stranke. Takšen dokazni predlog ni dovolj substanciran. Sicer ima prav pritožnica, ko navaja, da v pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov in da se dejstva lahko dokazujejo z listino, ki je sicer najzanesljivejše in najučinkovitejše dokazno sredstvo, vendar pa to ne pomeni, da stranka spornega dejstva ne more dokazati s predlaganimi pričami. Pritožbeno sodišče odgovarja, da morajo biti za izvedbo vsakega dokaza (tudi s pričami) postavljene zadostne trditve ter mora stranka zadostiti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu (7. čl. ZPP). Kot je sodišče prve stopnje že ugotovilo, pritožnica ni zatrjevala niti, kdaj naj bi bila najemna pogodba sklenjena in kdaj prevzeti prostori, niti ni podala nobenih drugih konkretnih trditev o času, kraju, načinu itd. plačila, o katerih bi predlagana priča oziroma zakoniti zastopnik izpovedovala. Takšen dokaz, kot je bil predlagan, je zgolj informativne narave, dokazi informativne narave pa v pravdnem postopku niso dovoljeni.

6. Pritožnica se tudi moti glede prisojenih obresti od izvršilnih stroškov, saj ni bistveno, ali so prisojeni v sklepu o izvršbi, pač pa da jih je tožnica zahtevala v predlogu za izvršbo (druga stran predloga za izvršbo).

7. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj pritožbeni razlogi niso podani, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

8. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).