Court dismisses appeal for delay caused by lawyer-client communication issues, holding client bears responsibility.

I. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo in sklep se zavrneta in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odnos med stranko in njenim pooblaščencem je stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka. Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25988/2011 z dne 2. 3. 2011 v 1. in 3. odstavku izreka. Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. V pritožbi zoper sodbo in sklep je tožena stranka uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi zoper sodbo pa je predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovorov na pritožbi.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

K predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje:

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je tožena stranka podala zaradi zamude roka za odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke in pristopa na prvi narok za glavno obravnavo.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni upoštevalo trditev in dokazov tožene stranke v zvezi s pooblastilnim razmerjem med njo in njenim pooblaščencem, odvetnikom F. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je (v obrazložitvi sodbe) pojasnilo, da je odnos med stranko in njenim pooblaščencem stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka (92. člen ZPP). Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča (sklep VSL I Cp 1423/2000 z dne 18. 10. 2000).

7. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko tožene stranke ni poučilo, naj si (po izbrisu njenega pooblaščenca iz imenika odvetnikov) priskrbi novega odvetnika ali pravdna dejanja opravi sama, kršilo določilo 12. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka prejela vabilo na prvi narok za glavno obravnavo in pripravljalno vlogo tožeče stranke skupaj s pozivom in opozorili na določene procesne posledice, s tem pa je ustrezno izpolnilo svojo obveznost, ki ji jo nalaga 12. člen ZPP.

8. Sodišče prve stopnje prav tako ni kršilo 5. člen ZPP: toženi stranki je z vročitvijo vloge tožeče stranke in vročitvijo vabila na narok za glavno obravnavo dalo možnosti, da se izjavi o vseh zahtevkih in navedbah tožeče stranke.

9. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je dne 21. 2. 2013 novi pooblaščenec tožene stranke vpogledal v spis in vložil pooblastilo za zastopanje tožene stranke, vse odločbe in vloge pravilno vročalo toženi stranki po novem pooblaščencu.

K pritožbi zoper sodbo:

10. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na trditve in dokaze, ki jih je tožena stranka podala v svoji (prepozno vloženi) pripravljalni vlogi, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), ki jih zato ni mogoče upoštevati.

11. Višje sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in logično ter povezano ocenilo listinsko dokumentacijo, ki jo je predložila tožeča stranka in na njeni podlagi zaključilo, da je tožeča stranka uspela dokazati, da je izvedla vsa prvotno in dodatno naročena dela. Pri tem je upoštevalo, da iz predloženih elektronskih sporočil izhaja, da tožena stranka ni podala nobenih ugovorov v zvezi z neizvedbo oziroma nedokončanjem naročenih del, prav tako ni grajala napak.

12. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor tožene stranke, da terjatev tožeče stranke še ni zapadla v plačilo. Kot navaja tudi pritožba, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je rok plačila situacija + 60 dni. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala svojih navedb, da dela niso bila dokončana, zato je pravilen njegov zaključek, da je vtoževana terjatev utemeljena in da je zapadla v plačilu v skladu z dogovorom na naročilnici št. 34/2010.

13. Prav tako ni utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na pravdne stroške. Sodišče je navedbo pravno podlago, ki jo je upoštevalo pri odločitvi o pravdnih stroških (prvi odstavek 154. in 155. člen ZPP). Stroške je odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika tožeče stranke (l. št. 50), iz katerega izhaja, da je tožeča stranka priglasila stroške nagrade za postopek, nagrade za narok, pavšalne stroške za poštne in telekomunikacijske storitve, stroške sodnih taks in DDV. Pritožba le pavšalno nasprotuje višini odmerjenih stroškov, višje sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ustrezno upoštevalo vrednost spornega predmeta ter taksno in odvetniško tarifo.

14. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane odločbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi tožene stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbi tožene stranke kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odst. 154. člena v zvezi s prvim odst. 165. člena ZPP). Višje sodišče pa je zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj je ugotovilo, da ta ni pripomogel k reševanju pritožbe in je bil zato nepotreben (prvi odst. 155. člena ZPP).