Appeal granted; administrator's opening report fee based on total assets, not net equity or losses.

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri v višini 10.483,86 EUR brez DDV, 22% DDV v višini 2.306,45 EUR, nadomestilo z vključenim DDV 12.790,31 EUR.

[JEDRO]

Z vrednostjo premoženja dolžnika je razumeti dejansko premoženje dolžnika oziroma vsa njegova sredstva v aktivi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o nagradi upravitelja slednjemu odmerilo nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 20.000,00 EUR brez DDV, povečano za 22% DDV (4.400,00 EUR), skupaj 24.400,00 EUR.

2. V tem delu je upnik zoper odločitev sodišča prve stopnje vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede višine vrednosti premoženja dolžnika, ki ni višja od 20.000.000,00 EUR, in znaša 10.483.864,00 EUR. Od te osnove bi moralo sodišče odmeriti nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila po 5. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik). V stečajni masi je premoženja le za 10.483.864,00 EUR, kar je seštevek zneskov 113.000,00 EUR neopredmetenih osnovnih sredstev, 7.590.780,00 EUR opredmetenih osnovnih sredstev, 777.942,00 EUR sredstev iz naslova finančnih naložb, 1.012.637,00 EUR zalog, 906.618,00 EUR terjatev ter 82.887,00 EUR denarnih sredstev; skupno 10.483.864,00 EUR. To izhaja iz otvoritvene bilance.

3. Upravitelj je v odgovoru opozoril na 291. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP in na Slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS) ter na razlikovanje med nadomestilom za otvoritveno poročilo v primeru stečaja pravne osebe in potrošnika oziroma zasebnika.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odmerilo nadomestilo za otvoritveno poročilo v predlagani višini 20.000,00 EUR, povečano za davek na dodano vrednost, ker je ugotovilo, da je vrednost premoženja stečajnega dolžnika, ugotovljena v otvoritvenem poročilu, višja od zneska 20.000.000,00 EUR.

6. Po določbi 1. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP je upravitelj v stečajnem postopku upravičen do nagrade v višini nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, katerega višina je določena v Pravilniku, ki v 5. členu določa, da se nadomestilo upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila odmeri v znesku 0,1% od osnove iz drugega odstavka tega člena, vendar tako, da znesek najvišjega nadomestila ne presega 20.000,00 EUR (prvi in šesti odstavek). Pravilnik v drugem odstavku 5. člena določa, da je osnova za izračun nadomestila iz prejšnjega odstavka v stečajnem postopku nad pravno osebo vrednost premoženja (sredstev), izkazana v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika iz drugega odstavka 291. člena ZFPPIPP. Nadalje ZFPPIPP v tretjem odstavku 290. člena določa, da mora upravitelj voditi poslovne knjige in sestavljati računovodske izkaze stečajnega dolžnika v skladu z računovodskimi rešitvami za podjetja v stečaju, ki jih določajo SRS.

7. SRS št. 37 (računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji) v standardu 37.35 določa obliko bilance stanja in opredeljuje sredstva kot seštevek neopredmetenih osnovnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, zalog, terjatev, nastalih do začetka postopka, terjatev, nastalih v času postopka, finančne naložbe, nastale v času postopka, denarna sredstva in tudi izgubo (glej postavko IX). Na slednje opozarja tudi upravitelj v odgovoru na pritožbo. Višje sodišče ugotavlja, da postavka izgube v konkretni otvoritveni bilanci znaša 106.046.818,00 EUR (glej PD 138).

8. Višje sodišče meni, da Pravilnik v drugem odstavku 5. člena kot osnovo za odmero nadomestila za otvoritveno poročilo ne določa zneska, navedenega v otvoritveni bilanci pod rubriko sredstva (oziroma sredstva skupaj), temveč kot osnovo določa vrednost premoženja (sredstev), ki je izkazana v otvoritveni bilanci iz drugega odstavka 290. člena ZFPPIPP. Predmetno določbo Pravilnika, ki je podzakonski predpis, je potrebno razlagati tudi v smislu določb ZFPPIPP, ki na več mestih razlaga, kaj je premoženje stečajnega dolžnika. Tako na primer 224. člen ZFPPIPP (stečajna masa) določa, kaj je stečajna masa in da v stečajno maso sodi premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka (prim. 1. točka drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP). Stečajna masa je namenjena kritju stroškov postopka in poplačilu upnikov. To je po prepričanju višjega sodišča premoženje iz otvoritvene bilance iz 291. člena ZFPPIPP v smislu drugega odstavka 5. člena Pravilnika.

9. Zahteva SRS, natančneje standarda 37.35, ki določa obliko bilance stanja, tudi začetne ali otvoritvene bilance stanja, da se izguba vpisuje v postavko sredstev (IX. Izguba), ne pomeni, da so to tudi sredstva iz drugega odstavka 5. člena Pravilnika, zlasti ker je višina izgube oziroma višina obveznosti do lastnikov odvisna le od tega, ali obstoji pozitivna ali negativna razlika med sredstvi in obveznostmi. Po računovodskem standardu 37.22 se pozitivna razlika med sredstvi in obveznostmi do njihovih virov v začetni bilanci izkaže kot obveznost do lastnikov (po standardu 37.35 torej v obveznostih do virov sredstev, postavka A. Obveznosti do lastnikov), medtem ko se negativna razlika prikazuje kot izguba med sredstvi začetne bilance (že omenjena postavka IX). Začetna bilanca stanja podjetja v stečaju se od bilance stanja delujočega podjetja namreč razlikuje tudi po tem, da se v njej izkaže čisto premoženje oziroma izguba stečajnega dolžnika.

10. Z vrednostjo premoženja dolžnika iz drugega odstavka 5. člena Pravilnika je torej razumeti dejansko premoženje dolžnika oziroma vsa njegova sredstva v aktivi; gledano po standardu 37.35 to pomeni v primeru, da upravitelj ugotovi negativno razliko med sredstvi in obveznostmi do njihovih virov (otvoritvena bilanca vsebuje postavko IX), sredstva, zmanjšana za izgubo,(1) v konkretni zadevi prav zatrjevanih 10.483.864,00 EUR.

11. Upravitelj v odgovoru na pritožbo opozarja, da se ravno v tem loči osnova za odmero nadomestila za otvoritveno poročilo v stečajnem postopku nad pravno osebo od osnove za odmero v postopku osebnega stečaja nad zasebnikom in potrošnikom. Vendar po mnenju višjega sodišča iz citirane določbe 5. člena Pravilnika to ne izhaja. Pravilnik pri stečaju nad zasebnikom in potrošnikom ne izhaja iz podatkov otvoritvene bilance, ker pri tej obliki stečajnega postopka sestava take bilance ni predvidena (prim. drugo alinejo 6. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP); kriterij za presojo višine nadomestila pa je enak – vrednost premoženja dolžnika, ki sodi v stečajno maso, navedena v otvoritvenem poročilu upravitelja.

12. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

(1) Prim. VSL sklep Cst 209/2014 z dne 3. 6. 2014.