Court dismisses appeal confirming travel costs are bankruptcy estate assets under ZIZ and ZFPPIPP.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance decision that travel expenses constitute bankruptcy estate assets. The debtor argued these costs were essential for survival, but the court ruled that since no specific exemption in the Enforcement Act covers them, they fall under the general definition of income. Consequently, the court confirmed that travel costs are part of the bankruptcy estate unless separately claimed as bankruptcy procedure costs under specific criteria.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 101. člen; ZFPPIPP 354. člen: Travel expenses incurred by an employee for work-related trips are considered income and thus part of the bankruptcy estate unless specifically claimed as bankruptcy procedure costs under statutory criteria.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
[JEDRO]
Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso.
Stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov zavrnilo dolžnikov predlog za izvzetje potnih stroškov in nadomestila za prehrano med delo iz izterjave stalnih denarnih prejemkov.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Kljub izrecni (laični) pritožbeni navedbi, da sklep izpodbija v celoti, iz vsebine pritožbe izhaja, da se nanaša na zavrnilni del sodne odločbe (II. točka izreka). Dolžnik namreč navaja, da dela v gradbeni operativi, zato ima visoke potne stroške. Če jih odšteje od prejemkov, mu ne ostane zadosti za pokritje osnovnih življenjskih stroškov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dolžnik smiselno zatrjuje kršitev določb 389. in 393. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. V skladu z 2. odstavkom 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso. To je ustaljena sodna praksa. Zato je odločitev sodišča pravilna.
5. Vendar je bilo že odločeno, da v stečajnem postopku, v katerem se omejitve iz 1. odstavka 102. člena ZIZ ne upoštevajo, lahko stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP, če so izpolnjeni zakonski kriteriji (primerjaj tudi sklep Cst 505/2013; Cst 255/2015). Predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka bo treba vložiti posebej in tak predlog tudi ustrezno obrazložiti. V več zadevah je višje sodišče že obravnavalo take stroške kot stroške stečajnega postopka, saj je treba dolžniku omogočiti, da svoje dolžnosti izpolnjuje – omogočiti mu je treba opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi (glej Cst 505/2013, Cst 424/2014, Cst 255/2015 v zvezi s St 3652/2014).
6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).