Bankruptcy administrator's court consent for settlement not required outside specific statutory categories.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Soglasje sodišča k sklenitvi sodne ali izvensodne poravnave je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP. Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren, česar se ne more razbremeniti s tem, da odgovornost za odločitve prevali na sodišče, med drugim tako, da od njega zahteva soglasja v primerih, ko jih zakon ne predvideva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upraviteljev predlog za izdajo soglasja k sklenjeni pogoji sodni poravnavi v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, XI Pg 3156/2014.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodna poravnava v korist stečajne mase, tolmačenje sodišča, da v navedenem sporu ne gre za spor o obstoju terjatve pa nepravilno. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo z ugotovitvijo, da je predmet tožbenega zahtevka v pravdi opr. št. XI Pg 3156/2014 sporna obveznost dolžnika za plačilo stroškov prisilne poravnave, kar pomeni, da ne gre za posel upravljanja stečajne mase po določbah prvega odstavka 332. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje zato zaključuje, da soglasje sodišča k takšni poravnavi ni potrebno oziroma, da sme upravitelj takšno sodno poravnavo skleniti sam.

5. Soglasje sodišča k sklenitvi sodne ali izvensodne poravnave je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP, kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Potrebno je torej takrat, ko gre za upravljanje stečajne mase, kar med drugim predstavlja tudi sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla ali dejanja s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. (zahtevki v zvezi z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov), 5.3.4. ZFPPIPP (zahtevki v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika) in zahtevkov iz oddelka 5.6. ZFPPIPP (zahtevki v zvezi z napotitvami stečajnega sodišča v zvezi s prerekanimi prijavljenimi terjatvami, ločitvenimi in izločitvenimi pravicami). Pritožnik sicer navaja, da naj bi sodišče tožbeni zahtevek tolmačilo nepravilno, za kar pa v izpodbijanem sklepu ni najti opore. Odločitev sodišča temelji na ugotovljenem dejstvu, da se poravnava ne nanaša na nobenega od prej naštetih primerov, ko bi upravitelj potreboval soglasje sodišča, česar pritožnik ne izpodbija. Na podlagi navedena višjega sodišče ocenjuje, da upravitelj za svoj predlog za izdajo soglasja k sklenjeni pogojni sodni poravnavi ni imel podlage v določbi drugega odstavka 322. člena ZFPPIPP niti v kakšni drugi določbi zakona, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Izdajo soglasja ne opravičuje niti upraviteljeva navedba v njegovem predlogu z dne 3. 3. 2015 (r. št. 8912), da sam ne more prevzeti odgovornosti za sklenitev poravnave v tako visokem znesku. Upravitelj je v skladu s 97. členom ZFPPIPP organ postopka zaradi insolventnosti, ki opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika, svoje naloge in pristojnosti pa mora opravljati v skladu z zakoni in drugimi predpisi in pravili stroke, pri čemer mora ravnati vestno in pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo (prim. tudi 98. in 102. člen ZFPPIPP). Upravitelj je za svoje odločitve (odškodninsko) odgovoren, česar se ne more razbremeniti s tem, da odgovornost za odločitve prevali na sodišče, med drugim tako, da od njega zahteva soglasja v primerih, ko jih zakon ne predvideva, tako kot je to storil v predmetnem postopku.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).