Appeal dismissed; child support in temporary orders must cover essential needs, not adequate living standards.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's temporary order for child support. The appellant argued that the 100 EUR monthly amount per child was insufficient because it failed to cover school food costs and that the court incorrectly ignored rising rent expenses. The court rejected these claims, ruling that the statutory criterion for child support in temporary proceedings is strictly essential subsistence rather than an adequate standard of living.
Legislator headnote
AI generatedZakon o varstvu družine; ZPP 365. člen: V postopku odločanja o začasni odredbi je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine nujno preživljanje in ne ustrezen življenjski standard.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi je nujno preživljanje in ne ustrezen življenjski standard.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožeče stranke in z začasno odredbo tožencu naložilo, da je od 1. 10. 2014 dalje začasno dolžan plačevati za mladoletna otroka pravdnih strank AA in BB po 100,00 EUR mesečne preživnine.
2. Zoper zavrnilni del vlaga pritožbo tožeča stranka. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno napolnilo pravni standard nujnega preživljanja, s tem ko je ugotovilo, da preživnina v višini 100,00 EUR za vsakega od otrok zadošča za njuno nujno preživljanje. Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju potreb otrok ni upoštevalo, da znesek 70,00 EUR na otroka na račun prehrane in higiene zadošča le za prehrano doma, ne pokriva pa tudi stroškov prehrane v šoli. Pri potrebnih stroških najemnine in stanovanjskih stroškov je sodišče zmotno upoštevalo, da znašajo ti stroški le 50,00 EUR za vsakega od otrok. Pritožnica še pojasnjuje, da je pred najemom stanovanja prebivala pri svojih starših, kar pa zaradi dveh mladoletnih otrok ni več mogoče.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje glede pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi nujno preživljanje in ne ustrezen življenjski standard.
5. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju slabih premoženjskih zmožnosti staršev najnujnejše potrebe obeh mladoletnih otrok znašajo 200,00 EUR mesečno za vsakega. Zakoniti zastopnici tožnikov naj bi namreč po poplačilu kreditne obveznosti ostal le znesek 349,48 EUR, prav tako pa naj bi tudi tožencu po poplačilu kreditne obveznosti (ki naj bi ga najel še v času sklenitve zakonske zveze za rešitev stanovanjskega problema) ostal le znesek 320,00 EUR. Ostale zatrjevane stroške preživljanja mladoletnih tožnikov bo potrebno (začasno) pokriti iz sredstev otroškega dodatka oziroma iz drugega vira prihodkov, s katerim očitno razpolaga zakonita zastopnica tožnikov, glede na njene trditve in predložene dokaze, da je samo za preživljanje otrok v mesecu avgustu porabila znesek 909,04 EUR.
6. Pritožbeni razlogi so neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 366. člena v zvezi s 353. členom in 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP).