Appeal allowed; debt enforcement based on evidence list requires main hearing if facts become disputed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment and remanded the case for a new trial after finding the lower court erred in issuing a decision without a main hearing. The debtor had initially objected to the enforcement based on a certificate of evidence, but later failed to submit further filings, leading the first instance to deem facts undisputed and apply summary procedures. The court held that because the process began as an enforcement proceeding rather than a lawsuit, the debtor's initial objection transformed the facts into a disputed matter, necessitating a full main hearing under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated488. člen ZPP; Če postopek za izvršbo na temelju verodostojne listine postane pravni postopek s spornimi dejstvi, sodišče ne more izdati odločbe brez glavne obravnave.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka za pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Če dolžnik obrazloženo ugovarja predlogu za izvršbo na temelju verodostojne listine, kasneje pa ne vloži nobene vloge več, ni pravnega temelja za izdajo sodbe brez glavne obravnave.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Postopek se je začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. Tožeča stranka je zahtevala plačilo 5.439,00 EUR in 577,80 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po vloženem ugovoru se je postopek nadaljeval kot pravdni postopek.
2. Prvostopenjsko sodišče je v veljavi obdržalo 1. in 3. odstavek sklepa o izvršbi in tako ugodilo zahtevku tožeče stranke.
3. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. S pritožbo graja odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne opravi glavne obravnave. Meni, da dejansko stanje med strankama sploh ni bilo sporno, le sodišče ga ni ugotavljalo.
4. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila.
5. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je prvostopenjsko sodbo razveljavilo na temelju 3. točke 365. člena v povezavi s 10. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
6. Prvostopenjsko sodišče je svojo sodbo izdalo na temelju 488. člena ZPP. Pred tem ni opravilo nobenega naroka za glavno obravnavo. Sodbo je kljub temu izdalo zato, ker je menilo, da tožena stranka ni obrazloženo odgovorila na navedbe tožeče stranke. Tudi sicer naj ne bi bilo drugih ovir za izdajo odločbe brez glavne obravnave.
7. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Tožena stranka je zoper sklep o izvršbi ugovarjala, in svoj ugovor je obrazložila. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi postavila trditve o dejstvih in je predlagala dokaze. Odgovor na tožbo je bil toženi stranki vročen dvakrat, prvič 15. 5. 2012, drugič 3. 10. 2013. Obakrat je sodišče povsem na splošno pozvalo toženo stranko, naj odgovori na tožbo. V svojem drugem pisanju jo je tudi pozvalo, naj se opredeli glede tega, ali lahko sodišče ravna po 279.a členu ZPP. Tožena stranka na nobeno od pisanj ni odgovorila.
8. Prvostopenjsko sodišče je nato sklepalo, da dejansko stanje ni sporno, ker tožena stranka ni obrazloženo odgovorila na navedbe tožeče stranke. To ne drži; tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi postavila trditve, ki nasprotujejo kasnejšim trditvam tožeče stranke in je tudi predlagala dokaze. Dejansko stanje torej ni bilo nesporno.
9. 488. člen ZPP se nanaša zgolj na spore, v katerih se je postopek začel s tožbo. Nesporno je dejansko stanje pač v takšnem primeru, če tožena stranka dejstev ne zanika ali pa jih zanika brez navajanja razlogov (2. odstavek 214. člena ZPP) ali pa jih prizna (1. odstavek 214. člena ZPP). Dokazni postopek bi bil v takšnih sporih nesmiseln, saj dejstva med strankama niso sporna. Glavna obravnava je namenjena predvsem ugotavljanju dejstev.
10. V tej zadevi se je postopek začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. 488. člen ZPP ne ureja izrecno, kako naj v takšnem primeru postopa sodišče.
11. Upnikov predlog za naložitev denarne dajatve je po svoji vsebini zahtevek. Ta zahtevek ni bil obrazložen in glede na značilnosti postopka niti ni mogel biti. Kot dokaz sta bili navedeni le dve verodostojni listini. Zoper takšen zahtevek je dolžnica ugovarjala, in sicer tako z navajanjem dejstev, kot tudi dokazov. Postopek se je nato nadaljeval kot pravdni postopek. Ko je tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi sama navedla dejstva in dokaze, se je razkrilo, da se s trditvami tožene stranke ne strinja. Dejansko stanje je s tem postalo sporno in bi zato prvostopenjsko sodišče moralo izpeljati dokazni postopek. To pa pomeni, da glede na posebnosti postopka, ki se ne začne s tožbo, temveč s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine, sodišče ne more več ravnati po 488. členu ZPP, saj niso izpolnjene njegove predpostavke. Enako je odločila že odločba opr. št. VSL I Cpg 288/2014. Prim. tudi odločbo opr. št. VSL I Cpg 1452/2012, ki zastopa enako stališče, pri sicer drugačnem postopanju strank; v tej zadevi dolžnik vložil povsem splošen ugovor in je bil poleg tega po vložitvi tožnikove prve pripravljalne vloge izrecno pozvan po 2. odstavku 286. člena ZPP.
12. Ker predpostavke za uporabo 488. člena ZPP niso podane, bo torej moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku opraviti glavno obravnavo.
13. Ker je bila razveljavljena odločitev v glavni stvari in zadeva vrnjena v novo sojenje, je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka.
14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.