Appeal dismissed; failure to submit statutory asset statement on prescribed form does not render application incomplete if substantive data provided.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for court fee exemption. The appellant argued that the lower court erred by rejecting the application solely because the required asset statement was not submitted on the prescribed form. However, the court found the appellant failed to provide the substantive data and evidence mandated by law, and offered no proof that the requested amendment was even received by the court.
Legislator headnote
AI generated12. člen ZST-1; The requirement to submit a statement of assets on a prescribed form does not render an application incomplete if the applicant provides the substantive data and evidence required by law, as the form serves only to simplify the procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Popolnost predloga je določena v 12. členu ZST-1. Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave.
Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda v 12. členu navedene podatke in zanje ponudi dokaze, sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Zoper takšno odločitev se brez navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve višjemu sodišču pravočasno pritožuje tožena stranka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrglo iz razloga, ker slednja, po njegovem pozivu na dopolnitev predloga, ni predložila izjave o premoženjskem stanju, na predpisanem obrazcu. Višje sodišče pri tem opozarja, da zgolj dejstvo, da izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu, ni razlog za zavrženje predloga.
5. Popolnost predloga je določena v 12. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Ta določa, da mora stranka predlogu predložiti pisno izjavo o (svojem) premoženjskem stanju. Vsebina in oblika obrazca izjave je sicer predpisana, a to (skladno s sodno prakso) ne pomeni, da je predlog, ki mu ni priložen predpisan obrazec, nepopoln. ZST-1 namreč določa tudi bistveno vsebino takšne izjave. Če je stranka pravna oseba, mora ta vsebovati zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (3. odstavek 12. člena ZST-1). Predpisan obrazec tako omogoča le enostavnejšo podajo izjave in je namenjen poenostavitvi postopka odločanja o oprostiti plačila sodnih taks za stranke in za sodišče. Če stranka v predlogu (ali v morebitni dopolnitvi predloga) poda prej navedene podatke in zanje ponudi dokaze, pa sodišče njene vloge ne more šteti kot nepopolne zgolj zato, ker izjave o premoženjskem stanju ni predložila na predpisanem obrazcu.
6. Vendar pa v obravnavanem primeru takšna situacija ni podana. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne navedla le, da je podjetje v izredno slabem finančnem položaju (brez kakršnekoli obrazložitve ali dokaznega predloga). Sodišče prve stopnje jo je s sklepom IX Pg 966/2014 z dne 11. 12. 2014 pozvalo, naj predlog v roku dopolni tako, da predloži pisno izjavo o premoženjskem stanju v skladu z zakonom in navede relevantna dejstva za oprostitev plačila sodne takse. Pri tem se je sklicevalo na 12. člen ZST-1. Toženo stranko je tudi opozorilo na posledice, ki bodo nastale, če predloga ne bo dopolnila.
7. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka navodilom sodišča ni sledila in predloga ni dopolnila. Zgolj gola navedba, da je bila dopolnitev poslana z navadno pošto (brez kakršnekoli dodatne utemeljitve (kdaj in iz kje je bila poslana, kdo jo je poslal) in brez kakršnegakoli dokaznega predloga) ugotovitve sodišča prve stopnje, da vloge ni prejelo, ne more omajati. Dokazno breme o tem, da je bila dopolnitev poslana in da jo je sodišče prejelo, je namreč na toženi stranki. Ker mu ni zadostila, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
8. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbo tožene stranke je zato kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).