Appeal dismissed; objection to court fee order must cite fee error, not procedural delay in issuing the order.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to a court fee order. The appellant argued the fee was incorrectly calculated but relied on the court's failure to decide on a prior request for fee deferment, which was submitted after the objection deadline. The court held that a valid objection under the Court Fees Act must specifically allege an error in the fee's calculation, as procedural delays in issuing the order do not constitute grounds for challenging the fee itself.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 34. a odst. 1; ZST-1 34. a odst. 2, 3: An objection to a court fee order under Article 34a(1) of the Court Fees Act must be based solely on the incorrect calculation of the fee amount; procedural delays in issuing the order do not constitute a valid ground for objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožnik je že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1. Pritožnik torej ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov zoper izdani plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovor upnika zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo (r. št. 254) zavrglo. Tako je odločilo, ker upnik v pravočasnem ugovoru ni navedel nobenega od dopustnih ugovornih razlogov iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1, torej bodisi da je takso že plačal, bodisi da je sodišče takso napačno odmerilo.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z razveljavitvijo plačilnega naloga in oprostitvijo upnika plačila sodnih taks, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Drži pritožbena trditev, da je pritožnik že v ugovoru zoper plačilni nalog zatrjeval, da je sodišče prve stopnje takso odmerilo napačno in v nasprotju z določbami ZST-1, vendar je napačno odmero utemeljeval s preuranjenostjo izdaje plačilnega naloga, ker o njegovem predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodne takse (podanem že v pritožbi, za katero je sodišče pritožniku plačilni nalog že izdalo), še ni odločalo in ne iz razloga, da je bila sodna taksa po višini napačno odmerjena. Da gre pri dopustnem ugovoru po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, zgolj za vprašanje pravilne odmere višine sodne takse, izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34. a člena ZST-1, po katerih lahko sodišče, če ugotovi, da je ugovor iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo utemeljen, spremeni izpodbijani plačilni nalog in z novim plačilnim nalogom določi novo višino takse. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno presodilo, da dopustnih ugovornih razlogov zoper dne 3. 2. 2015 izdani plačilni nalog pritožnik v ugovoru ni uveljavljal.
5. Zmotno je tudi pritožbeno stališče (ki ga je pritožnik uveljavljal tudi v ugovoru zoper plačilni nalog), da taksna obveznost za plačilo sodne takse sploh še ni nastala, ker še ni bilo odločeno o pritožnikovem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbo. Po 1. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ob vložitvi pravnega sredstva – pritožbe, šele po nastanku taksne obveznosti pa ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1).
6. Da izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali v obročno plačilo sodne takse, izhaja že iz s spremembami ZST-1B novelirane določbe prvega odstavka 13. člena, ki je začela veljati 10. 8. 2013 (Uradni list RS, št. 63/2013), po kateri sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje ter iz 35. člena ZST-1, po katerem sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ali če ne vloži ugovora po 34. a členu tega zakona. Tako se pokaže, da izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
7. Da v primeru vložitve predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse začne teči rok za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče predlog (pravnomočno) zavrnilo, pa izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 41/13 z dne 10. 10. 2013.
8. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).