Appeal dismissed; costs of security must be claimed immediately upon knowledge, not within 30 days of process end.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stališče, da bi moral upnik zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov zavarovanja najpozneje v 8 dneh od prejema izvršiteljevega obračuna, ko bi njegovi pravilnosti še lahko ugovarjal, je povsem skladno z zakonsko zahtevo, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov (oziroma stroškov zavarovanja terjatve) zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina. Upnik bi se zato lahko na 30-dnevni (objektivni) rok po zaključku postopka skliceval zgolj v primeru, da bi bil postopek zavarovanja že končan ali ustavljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo upnikov predlog za odmero nadaljnjih stroškov zavarovanja.

2. Upnik se je pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega in pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišču prve stopnje očita napačno razumevanje 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je zahtevo za povrnitev stroškov vložil pred potekom 30 dni od konca postopka zavarovanja, torej pravočasno. Sicer pa se v postopku zavarovanja smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Stroški, ki nastanejo v postopku zavarovanja, so del pravdnih stroškov, o katerih bo dokončno odločeno hkrati z odločitvijo o glavni stvari, odvisno od uspeha strank v postopku. V tem primeru niti postopek zavarovanja še ni zaključen, prav tako še ni bila izdana sodba v zadevi II Pg 6161/2013, kjer se bo odločalo o utemeljenosti terjatve, ki je zavarovana s predhodno odredbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Pritožnik drugih kršitev te vrste opredeljeno ne uveljavlja. Neutemeljeno pa nasprotuje tudi razlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani sklep. Stališče, da bi moral upnik zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov zavarovanja najpozneje v 8 dneh od prejema izvršiteljevega obračuna, ko bi njegovi pravilnosti še lahko ugovarjal, je namreč povsem skladno z zakonsko zahtevo, da je treba povrnitev izvršilnih stroškov (oziroma stroškov zavarovanja terjatve) zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina. Upnik bi se zato lahko na 30-dnevni (objektivni) rok po zaključku postopka skliceval zgolj v primeru, da bi bil postopek zavarovanja že končan ali ustavljen, vendar v pritožbi sam priznava, da ta postopek še ni zaključen. Neupoštevna je tudi nadaljnja pritožbena trditev, da so stroški, ki nastanejo v postopku zavarovanja, sestavni del pravdnih stroškov in delijo njihovo usodo, kar pomeni, da je pravica do njihovega povračila odvisna od izida pravde. To pravilo namreč velja le takrat, ko je bilo zavarovanje terjatve predlagano hkrati s tožbo ali med pravdo, ne pa takrat, ko je o zavarovanju terjatve tekel poseben postopek, kot v obravnavanem primeru.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da je bil upnikov stroškovni predlog prepozen, je torej materialnopravno pravilna. Ker po navedenem pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ potrdilo izpodbijani sklep.