Appeal allowed; service valid despite company name change as same legal entity with identical address and tax number.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana allowed the appeal and revoked the first-instance decision regarding the invalid service of court documents. Although the appellant changed its company name, the court found it remained the same legal entity with identical tax and address details, having previously received notices under the old name. The court ruled that the appellant should have known the proceedings applied to it given prior correspondence, thus validating the service and overturning the lower court's finding of procedural error.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZZ); Zakon o postopku pri izvršilnih pogojih (ZPP): Service of court documents is valid on the correct business address and to the correct legal entity even if the company name has changed, provided the entity remains the same with identical tax and address details.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 67,10 EUR njenih pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
[JEDRO]
Kljub spremembi firme tožeče stranke gre za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme. Pošiljka je bila tako vročena pravi osebi in na pravi poslovni naslov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti na sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 3296/2013 z dne 19. 9. 2013, s katerim je naslovno sodišče zavrglo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 1. 8. 2013.
2. Zoper takšno odločitev se iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz sodnega registra izhaja, da je tožeča stranka 26. junija 2013 spremenila firmo iz M. d. o. o. v A. d. o. o. Tožbo je v obravnavanem primeru poslala s priporočeno pošto dne 17. 7. 2013. V njej sama sebe naziva s prvotno firmo, kljub dejstvu, da pravna oseba s takšnimi identifikacijskimi podatki, ob vložitvi tožbe ni več obstajala. O spremembi firme sodišča ni obvestila niti ob vložitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 12. 9. 2013 (torej več mesecev po tem, ko je do spremembe prišlo).(1) Še več, tudi slednjega je vložila kot (neobstoječa) družba M. d. o. o. Na takšno firmo je sodišče prve stopnje naslovilo tudi sklep o zavrženju ugovora, ki je bil odpravljen le nekaj dni po njegovi vložitvi (dne 20. 9. 2013). Tožeča stranka pošiljke ni prevzela, zato ji je bila ta vročena s fikcijo, dne 30. 11. 2013.
6. Po oceni višjega sodišča je bila opravljena vročitev pravilna. Kljub spremembi firme tožeče stranke gre namreč za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme (npr. plačilni nalog z dne 1. 8. 2013).
7. Glede na zgoraj navedeno je bila vročitev opravljena pravi osebi in na pravi poslovni naslov. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je prišlo do napak pri vročanju, zaradi katerih vročitev ni bila opravljena in posledično napačno uporabilo določbo 2. odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
8. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti potrebne pritožbene stroške (1. odstavek 154. v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Višje sodišče je slednje odmerilo skladno s priglašenim stroškovnikom, upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi. Toženi stranki je priznalo nagrado za postopek v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220) ter 5,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002), oboje z 22% DDV – skupaj 67,10 EUR. Ni pa ji priznalo izdatka za fotokopije v višini 3,60 z DDV, saj takšnega izdatka ni izkazala (155. člen ZPP).
(1) O takšni spremembi je tožeča stranka obvestila sodišče šele z dopisom z dne 26. 11. 2013.