Supreme Court allows appeal, remands case to lower court for new trial on unjust enrichment claim.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

[JEDRO]

Sklad zahteva vrnitev izplačanih sredstev od toženke, ki je, kot zatrjuje tožeča stranka, sredstva prejela, preživnino pa ji je plačeval tudi preživninski zavezanec. Otrok ni bil obogaten, kot zmotno šteje sodišče, saj je sredstva prejemala zakonita zastopnica, ki je bila dolžna Skladu sporočiti dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Tožeča stranka je vložila tožbeni zahtevek na podlagi 29. člena ZJSRS, ki temelji na določbi 190. OZ v katerem je urejeno splošno pravilo neupravičene pridobitve.

Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, ali je imel toženkin otrok v spornem obdobju pravico do nadomestila preživnine ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 1.822,67 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17.1.2012 dalje do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev 287,62 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določilo četrtega odstavka 21.c člena ZJSRS po katerem se nadomestilo preživnine plačuje zastopniku otroka. Po 29. členu ZJSRS pa ima Sklad pravico zahtevati vrnitev izplačanih sredstev s pripadki, če upravičenec Skladu ni sporočil dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Pasivna legitimacija tožene stranke je jasno podana, saj je toženka prejemala nadomestilo preživnine in je bila dolžna tožečo stranko obveščati o spremembah, ki bi vplivale na pridobitev ali prenehanje pravic. Ker tega ni storila, je bila neopravičeno obogatena, saj ji v tej višini ni bilo treba trpeti stroškov vzdrževanja otroka. Nadomestilo preživnine je bilo plačano na toženkin račun, s temi sredstvi pa je lahko razpolagala po svoji želji. Nesprejemljivo je, da bi morala tožeča stranka zaradi opustitve tožene stranke tožiti nič krivega in dolžnega mladoletnega otroka, ki sploh ni bil obogaten. Vzročna zveza med opustitvijo tožene stranke in prikrajšanjem tožeče stranke ter neupravičeno obogatitvijo tožene stranke je jasno podana.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke vrnitev izplačanih sredstev na podlagi 29. člena Zakona o jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije(1). Po citiranem določilu ima Sklad pravico zahtevati vrnitev izplačanih sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, če so bile pravice, o katerih odloča Sklad, pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec Skladu ni sporočil dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic.

6. Tožeča stranka trdi, da je bilo nadomestilo preživnine neutemeljeno izplačano, saj upravičenka ni sporočila dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Tožeča stranka je namreč ugotovila, da je preživninski zavezanec redno poravnaval preživnino toženi stranki. Tožeča stranka je zatrjevala neupravičeno obogatitev tožene stranke, saj ji za višino neupravičeno prejetih sredstev ni bilo potrebno trpeti stroškov vzdrževanja otroka, tožeča stranka pa je bila za ta sredstva oškodovana. Zneske, ki jih zahteva tožeča stranka, je torej tožena stranka prejela na pravni podlagi, ki je kasneje odpadla in jih mora zato vrniti.

7. Zahtevek je tožeča stranka vložila na podlagi 29. člena ZJSRS, ki temelji na določbi 190. člena Obligacijskega zakonika(2) in se nanaša na neupravičeno pridobitev. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je s tem, ko je bila otroku hkrati priznana pravica do nadomestila preživnine in plačevana preživninska obveznost, bil okoriščen otrok in ne tožena stranka, ki v svojem imenu in za svoj račun ni prejela ničesar. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožene stranke je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, saj bi morala po oceni prvostopenjskega sodišča tožeča stranka vložiti tožbo zoper otroka. Tožeča stranka v pritožbi tako odločitev prvostopenjskega sodišča utemeljeno napada.

8. Po določilu prvega odstavka 23. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(3) (na katerega se prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje) so starši dolžni preživljati svoje otroke, preživninski upravičenec pa je otrok. Po določilu četrtega odstavka 21.c člena ZJSRS pa Sklad plačuje nadomestilo preživnine zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec. Tožeča stranka trdi, da je toženka prejela nadomestilo preživnine kot tudi preživnino od preživninskega zavezanca. Za višino neupravičeno prejetih sredstev toženi stranki ni bilo treba trpeti stroškov vzdrževanja otroka. Sklad torej zahteva vrnitev izplačanih sredstev na podlagi 29. člena ZJSRS od toženke, ki je kot zatrjuje tožeča stranka, sredstva prejela, preživnino pa ji je plačeval tudi preživninski zavezanec. Otrok ni bil obogaten, kot zmotno šteje sodišče, saj je sredstva prejemala zakonita zastopnica, ki je bila v Skladu z 29. členom ZJSRS dolžna Skladu sporočiti dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Tožeča stranka je vložila tožbeni zahtevek na podlagi 29. člena ZJSRS, ki temelji na določbi 190. OZ v katerem je urejeno splošno pravilo neupravičene pridobitve. Pogoji za zahtevek iz neupravičene pridobitve so: obogatitev, prikrajšanje, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi pa je, ali je imel toženkin otrok v spornem obdobju pravico do nadomestila preživnine ali ne. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava prvostopenjsko sodišče navedenega ni ugotavljalo.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa samo ne more dopolniti postopka (35. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 25/1997 s spremembami, v nadaljevanju ZJSRS.

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ.

(3) Ur. l. RS, št. 49/2004, UPB 3, v nadaljevanju ZZZDR.