Appeal dismissed because the disputed cost relates to a trivial matter where the plaintiff failed to prove mailing. The court upheld the first-instance judgment on the remaining amount.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a portion of the first-instance judgment regarding 7.56 EUR in enforcement costs. The appellant argued that service of notice was invalid due to lack of personal delivery, claiming postal notification sufficed. The court rejected this, ruling that the failure to prove mailing rendered the disputed cost claim inadmissible as a trivial matter under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri civilnih tožbah (ZPP); Uredba o dimnikarskih storitvah: In a civil enforcement dispute, a claim for costs based on unproven service of notice is inadmissible if the underlying issue constitutes a trivial matter, and the appellant cannot rely on sub-legislation or precedent to overcome the burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.ž
II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Ali je tožnica poslala poštno pošiljko, strošek katere je v pritožbi sporen, je dejansko vprašanje (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tega ni dokazala). Sodba se iz tega razloga v tovrstnem sporu ne more izpodbijati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 204488/2012 z dne 21. 12. 2012 v veljavi za glavnico 15,12 EUR in za izvršilne stroške 67,12 EUR, oboje z obrestmi. Sklep je razveljavilo za 7,56 EUR in v tem delu zavrnilo zahtevek, odločilo pa je, da obe stranki sami krijeta vsaka svoje pravdne stroške.
2. Za zavrnjenih 7,56 EUR se tožnica pritožuje, predlaga spremembo ali pa razveljavitev sodbe za ta del in opredeljuje pritožbene stroške. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, storilo bistvene kršitve določb postopka ter napačno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotuje zaključku, da ni dokazala pravilne vročitve najave storitve, nesporno je najave pošiljala, a osebna vročitev prve najave bi bila predraga. Meni, da je treba pošti zaupati in da za najavo zadošča, da so uporabniki obveščeni, zadostuje tudi obvestilo v skupnih prostorih. Sodišču očita, da ni pravilno uporabilo Uredbe o dimnikarskih storitvah in da je odločilo drugače, kot je bila praksa v zadevah I Cp 3878/2011 in I Cpg 305/2010.
3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ali je tožnica poslala poštno pošiljko, strošek katere je v pritožbi sporen, je dejansko vprašanje (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tega ni dokazala). Sodba se iz tega razloga ne more izpodbijati, ker gre bagatelni spor (1. odst. 458. čl. ZPP). S sklicevanjem na podzakonski akt in na sodno prakso si pritožnica pri tem ne more pomagati.
6. Drugi pritožbeni očitki niso konkretizirani, uveljavljani pa se torej izkažejo za neupoštevne. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je v izpodbijanem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP), s stroškovno posledico za pritožnico (1. odst. 154 čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP je o tem pritožbeno sodišče odločilo po sodnici posameznici.