Court allows appeal against dismissal of claim for unpaid construction costs by former property manager.

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (točka II. in III. izreka glede računa št. 2236612051013 za znesek 664,75 EUR s pripadki in za pravdne stroške) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Dejstvo, da tožeča stranka ni predala poslov novemu upravniku, ne more vplivati na razmerje med tožečo stranko in izvajalcem po gradbeni pogodbi. Pogodbo je upravnik moral izpeljati oziroma plačati dela, še zlasti, ker so bila opravljena. Ker je tožeča stranka trdila, da je založila ta sredstva iz svojih sredstev, da je tožena stranka torej obogatena, je lahko aktivno legitimirala za povračilo utemeljeno plačanih sredstev, saj bi sicer ostala tožena stranka obogatena. Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnis). V primeru neplačila bi izvajalec del lahko tožil tožečo stranko in izterjal plačilo opravljenih del.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v II. izreka razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11. 1. 2013 in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. V III. izreka pa je naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Proti zavrnilnemu delu izreka, v kolikor se nanaša na plačilo računa št. 2236612051013 z dne 14. 5. 2012 vlaga pritožbo tožeča stranka. Trdi, da je plačala zahtevek tožene stranke in tudi če ni bila več upravnik, je upravičena do tega zneska po pravilih o obogatitvi. Tožena stranka je neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, saj je ta namesto nje plačala preostale obveznosti po sklenjeni gradbeni pogodbi.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo računa št. 2236612051013 za 664,75 EUR, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka plačala po računu izvajalca za sanacijo fasad v času, ko ni bila več upravnik tožene stranke. Tožena stranka je ugovarjala aktivno legitimacijo tožeče stranke tudi v tem delu, ugovarjala pa je tudi, da ključ delitve stroškov fasade ni bil pravilen, da obnova fasade ni bila prevzeta, da zapisnik ni podpisan s strani upravnika in da obračun ni bil skladen s ponudbo, ker so dela preveč obračunana. Sodišče prve stopnje je zavrnilo v tem delu tožbeni zahtevek z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni bila več upravnik in da zato ni več aktivno legitimirana.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka med drugim uveljavlja tudi podlago tožbenega zahtevka kot povračilo sredstev, katere je plačala iz svojih denarnih sredstev (prim. povzetek tožbenih navedb pod točko 6 sodbe). Tožeča stranka je obrazložila svoj zahtevek tako, da je kot upravnik sklenila pogodbo za sanacijo fasade solastnikov in da je po pogodbi obročno plačala izvajalcu del na fasadi in to tudi v času, ko je že drugi upravnik prevzel upravljanje stanovanjske stavbe. Tožena stranka pa je ugovarjala zlasti, da tožeča stranka pri plačilu posameznih obrokov ni bila aktivno legitimirana in ugovarjala je preveč obračunana dela in ugovore kvalitete in prevzema. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je odločilno, da v trenutku prevzema izvedenih del in izstavitve računa tožeča stranka ni bila več upravnik. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje, da je za izpolnitev pogodbe med tedanjim upravnikom stanovanjske stavbe, to je tožečo stranko in izvajalcem gradbene pogodbe, pravno relevantno dejstvo odpovedi pogodbe o upravljanju, ki je nastopilo med izvajanjem gradbene pogodbe. Sodišče prve stopnje celo pravilno ugotavlja (list. št. 80, stran 9 sodbe), da sprememba oziroma odpoved pogodbe o upravljanju ne vpliva na že sklenjene pogodbe med upravnikom in izvajalcem, nato pa naredi sklep, da dejstvo, da tožeča stranka ni korektno opravila primopredaje poslov upravnika na novega upravnika po 61. členu SZ-1, pomeni, da toženi stranki ni treba plačati njenih obveznosti kot solastniku.

7. Sodišče prve stopnje celo pravilno citira sodno prakso I Cpg 1230/2010, iz katere sledi, da tretja oseba v primeru odpovedi pogodbe o upravljanju, pri katerih gre za notranjo razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom, ne more trpeti posledic neplačila. Tožena stranka celo trdi, da je bila pogodba izvedena, ugovarja le stroške oziroma obračunane ure. Dejstvo, da tožeča stranka ni predala poslov novemu upravniku, ne more vplivati na razmerje med tožečo stranko in izvajalcem po gradbeni pogodbi. Pogodbo je upravnik moral izpeljati oziroma plačati dela, še zlasti, ker so bila opravljena. Ker je tožeča stranka trdila, da je založila ta sredstva iz svojih sredstev, da je tožena stranka torej obogatena, je lahko aktivno legitimirala za povračilo utemeljeno plačanih sredstev, saj bi sicer ostala tožena stranka obogatena. Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnis). V primeru neplačila bi izvajalec del lahko tožil tožečo stranko in izterja plačilo opravljenih del.

8. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava so ostala dejstva, ki so pravno pomembna, neugotovljena in je to narekovalo razveljavitvi sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (prim. določbe 458. in naslednjih členov ZPP). Ker pa je tožena stranka ugovarjala, da tožeča stranka ni preverila pravilno opravljenega obračuna, da so ostala dela neprevzeta oziroma da dodatna dela niso bila v celoti izvedena, pritožbeno sodišče ni imelo na voljo vseh pravnorelevatnih dejstev, da bi samo odločilo o zadevi. Zato naj v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje ugotovi vsa pravno relevantna dejstva za odgovor na potrebnost opravljenih del oziroma utemeljenost verzijskega zahtevka. Ker tožeča stranka izpodbija le odločitev v tem delu, je bilo treba sodbo razveljaviti delno in sicer v znesku za plačilo tega računa, to je 664,75 EUR s pripadki in za pravdne stroške. V preostalem delu pa je postala odločba pravnomočna.

9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.