Appeal dismissed; gas supply for residence triggers one-year statute of limitations under OZ Art. 355(1)(1).

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Bistveno je, za kakšne potrebe je bila dobava opravljena. To pa nujno terja ugotavljanje, ali se je na tem naslovu opravljala kakšna poslovna dejavnost ali pa je šlo za stanovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila dobava opravljena za potrebe gospodinjstva, zato velja enoletni zastaralni rok v skladu z določbo prve točke prvega odstavka 355. člena OZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 128066/2011 z dne 9. 9. 2011 v prvem v zvezi s tretjim odstavkom izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožeči stranki je naložilo, da tožencu povrne 1.039,79 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi (pravilno spremeni) ter tožbenemu zahtevku ugodi oziroma da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da ne pride v poštev enoletni zastaralni rok, saj dobava plina ni bila izvršena za potrebe gospodinjstva. Ker je bil v pogodbenem razmerju toženec kot odvetnik, je šlo za dobavo odvetniku. To že pojmovno izključuje možnost, da bi šlo za potrebe gospodinjstva. Kako je toženec dobavljen plin porabil, ni več stvar tožnika. Zato tudi ni pomembno, da toženec na naslovu ... nikoli ni opravljal odvetniške dejavnosti. Poleg tega je vse te račune knjižil kot strošek svoje odvetniške dejavnosti, kar pomeni, da je tudi sam štel, da gre za potrebe dejavnosti.

3. Toženec na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik po delnem poplačilu dolga od toženca terja še 4.909,46 EUR po računu številka 000 z dne 30. 6. 2011, ki zajema poračun dobave plina na naslovu ..., in sicer za obdobje od julija 2008 do junija 2011.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila dobava opravljena za potrebe gospodinjstva, zato velja enoletni zastaralni rok v skladu z določbo prve točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

7. Za presojo o tem, ali bila dobava izvršena za potrebe gospodinjstva ali pa je šlo za poslovni odjem, ne more biti odločilno prepričanje tožnika o tem, s kom je bil v pogodbenem razmerju, torej komu izpolnjuje obveznost. Bistveno je, za kakšne potrebe je bila dobava opravljena. To pa nujno terja ugotavljanje, ali se je na tem naslovu opravljala kakšna poslovna dejavnost ali pa je šlo za stanovanje. Ker je bilo ugotovljeno, da toženec na naslovu ... nikoli ni opravljal odvetniške ali kakšne druge dejavnosti, temveč je v spornem obdobju tam občasno bival, kar v pritožbi niti ni sporno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila dobava namenjena za potrebe stanovanja (gospodinjstva). Drugačnega zaključka ne omogoča dejstvo, da so se računi glasili na toženca kot odvetnika, saj navedeno (ob ugotovitvi, da je šlo za stanovanje), ne more biti več odločilno. Tožniku je bilo že pojasnjeno, da za takšno ravnanje tudi sicer ni imel podlage, saj ga je toženec v dopisu (B9) prosil, da naj se računi glasijo na njegovo ime (brez dodatka odvetnik) in na naslov njegovega prebivališča (in torej ne naslov odvetniške pisarne). Sodišče prve stopnje ni spregledalo tožnikovih navedb, da so račune izdajali na ime odvetnika zato, ker jim je bilo tako naročeno, le sledilo jim ni, saj jih tožnik ni z ničemer dokazal. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, kdo je bil naslovnik računov, kot tudi ne na okoliščino, da jih je toženec priglasil med stroške odvetniške dejavnosti.

8. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe je bil tožnik po pogodbi dolžan odčitati ter zaračunati dejansko porabo plina na vsake štiri mesece, česar ni storil, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Stanje števca je namreč ugotavljal v juliju 2008 in nato šele dne 17. 6. 2011. Tako ni mogoče razmejiti, kolikšen del dobave v tem obdobju odpade na posamezen kvartal, v katerem so zapadle terjatve. Posledično tudi ni jasno, kolikšen del uveljavljene terjatve je glede na enoletni zastaralni rok že zastaral. Iz pojasnjenega razloga tožnik s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more uspeti in ga je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo.

9. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).